Jedro

Prvostopenjsko sodišče je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, zato je tožnikova pritožba nedovoljena v skladu s 343. členom ZPP in bi jo moral zavreči s sklepom že predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Pritožba je po četrtem odstavku 343. člena ZPP nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Prav slednje dejansko stanje (pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo) je podano v navedenem primeru. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi tožene stranke z dne 28. 2. 2014 in z dne 15. 10. 2013, tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, s pravico do dela, brez vsiljenega tempa in ritma dela, dvigovanja ali prenašanja bremen nad 5 kg, daljše hoje ali stoje ter hoje po neravnem ali spolzkem terenu, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno od 27. 1. 2014 (I. in II. točka izreka). Tožeči stranki je priznalo pravico do delnega nadomestila, o višini in izplačevanju tega bo odločila tožena stranka s posebno odločbo v 30 dneh po pravnomočnosti te sodbe (III. točka izreka sodbe), delodajalec A. d. o. o. je dolžan tožeči stranki zagotoviti pravice do dela z omejitvami, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno (IV. točka izreka) in sklenilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka (V. točka izreka).

Glede na zdravstvene težave in delo, ki ga tožnik opravlja je postavilo izvedenca medicine dela, prometa in športa in ga tudi zaslišalo. Tožnik je po izpovedi sodnega izvedenca tožbeni zahtevek modificiral. Prvostopenjsko sodišče je modificiranemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Sprejelo je izvedensko mnenje sodnega izvedenca tako glede obsega delazmožnosti tožnika, ki je podana na podlagi ugotovljenih zdravstvenih težav tožnika, saj je štelo, da je izvedensko mnenje objektivno, strokovno in prepričljivo obrazloženo, podano na osnovi preučitve celotne medicinske dokumentacije in ostale dokumentacije v sodnem in upravnem spisu, v zdravstvenem kartonu ter po osebnem pregledu tožnika.

2. Pritožuje se tožnik. Meni, da sodni izvedenec ni specialist določenih dejavnosti in zato bi moralo sodišče postaviti drugega ustreznega izvedenca ali, glede na skupek zdravstvenih stanj tožnika, zdravstveno inštitucijo. Meni, da glede na globinski vid, ki je bistveno okrnjen, vidi le na levo oko, katerega je zdravil za glavkomom, ne more zopet delati za računalnikom. Zaradi stanja obeh kolen ni sposoben hoditi v službo, za kakršenkoli operativni poseg pa je neprimeren. Izvedenec ni upošteval tudi drugih zdravstvenih stanj, alergije na cvetni prah, pelod, pršico, zaradi česar mora jemati zdravila in se mu konstantno solzijo oči, kiha in ima izcedek. Spregledal je bolezensko stanje nevralgije trigeminusa, ki mu povzroča hude bolečine in mora jemati tegratol, ki mu povzroča hude stranske učinke. Zaradi trgajočih bolečin ni sposoben opravljati pridobitnega dela. Bolečine tožnika zagrabijo naenkrat, nepredvidoma in trajajo določen čas. Več kot eno uro ne more stati, sedeti in bi vse navedene funkcije (je slušno prizadet in ne vidi) potreboval v 100 % obsegu, da bi lahko opravljal pridobitno delo pri delodajalcu. Po navedbah izvedenca nobena od teh funkcij, razen vida, ni oslabljena več kot 50 %, vendar bi ob skupni oceni bila vsekakor oslabljena za več kot 50 %. Za delo referent - manipulant ni več zmožen, po stroki in izobrazbi je stojni tehnik, za katerega delo se zahteva delo za računalnikom, projektiranje, kontrola v proizvodnji. Tega dela ne zmore več opravljati. Ves čas od leta 2012 - 2013 je v staležu. Stalež je prekinil enkrat za 14 dni v tem času naj bi delal po 4 ure, vendar je bilo takoj ugotovljeno, da delodajalec potrebuje delavca, ki ima na razpolago vse funkcije. Izvedenec ni povedal ali delo z omejitvami, ki jih ima, obstaja. Ob tem je bilo zanemarjeno, da delodajalec zahteva delo po normi in bi sodišče moralo upoštevati 4. člen Zakona o delovnih razmerjih, saj mora delavec opravljati vsa dela in naloge v skladu z vnaprej predvidenimi zahtevami del in nalog v okviru dejavnosti delodajalca, torej tudi v vsiljenem tempu in ritmu in ob doseganju določene norme. Tožnik je predlagal tudi postavitev drugega izvedenca, vendar predlogu sodišče ni sledilo in je tako tudi prišlo do kršitve določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in je bilo posledično tudi zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in niti tiste, ki jo navaja pritožba.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 28. 2. 2014, s katero se je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo Območne enote B. z dne 15. 10. 2013, s katero je bilo odločeno, da se zahteva tožnika za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja zavrne.

6. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je obseg spora določen s tožbo. Tožba v skladu s 180. členom ZPP obsega določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstev na katere tožnik opira zahtevek, dokaze s katerim se ta dejstva ugotavljajo in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (prvi odstavek 180. člena ZPP). Tožnik je tožbeni zahtevek postavil v tožbi z dne 3. 4. 2014 v katerem je zahteval odpravo izpodbijanih odločb in priznanje invalidske pokojnine ter povrnitev stroškov postopka. Na glavni obravnavi dne 16. 2. 2016 je svoj tožbeni zahtevek modificiral in sicer tako, da je zahteval odpravo odločb tožene stranke z dne 28. 2. 2014 in 15. 10. 2014, razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, s pravico do dela na drugem ustreznem delu v svojem poklicu oziroma drugo delo brez vsiljenega tempa in ritma dela, dvigovanja in prenašanja bremen nad 5 kg, daljše hoje ali stoje ter hoje po ravnem in spolzkem terenu, s skrajšanim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno od 27. 1. 2014 dalje. Takšnemu tožbenemu zahtevku je prvostopenjsko sodišče v celoti ugodilo.

7. Ob ugotovitvi, da je prvostopenjsko sodišče v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika je njegova pritožba nedovoljena v skladu s 343. členom ZPP in bi jo moral zavreči s sklepom že predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Pritožba je po četrtem odstavku 343. člena ZPP nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo.

8. Prav slednje dejansko stanje (pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo) je podano v navedenem primeru. Izpodbijana sodba ima zgolj ugodilni del ne pa tudi zavrnilnega in v zavrnilnem delu sploh ne obstaja. Če v tem obsegu sodba ne obstaja potem tudi ni objekta izpodbijanja, saj preprosto rečeno, ni kaj izpodbijati. Sodišče je tožniku v skladu z njegovo zahtevo priznalo vse in ker mu ničesar ni zavrnilo ne more imeti pritožbene pravovarstvene potrebe.

9. Pritožbeno sodišče je vsled navedenega pritožbo kot nedovoljeno zavrglo v skladu s 352. členom ZPP.