Jedro

Ker se sklep o prekinitvi pravdnega postopka ne nanaša na vodstvo pravde in ni z ZPP drugače določeno, je sodišče vezano nanj, tudi če ga ni izdalo pravilno.

Po čl. 15i in 15g ZSSuk-B prekinjeni pravdni postopek se po uradni dolžnosti ne more nadaljevati na podlagi čl. 208/III ZPP, temveč le po izpolnitvi pogojev iz čl. 15 e ZSSuk-B.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 1. 10. 2002, opr. št. ... izreklo, da se pravdni postopek, prekinjen po uradni dolžnosti s sklepom ... z dne 14. 1. 1998, nadaljuje.

Svojo odločitev je sodišče prve stopnje obrazložilo takole: "Na podlagi stališča Vrhovnega sodišča RS v odločbah v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti je potrebno pravdni postopek prekiniti po ZSSuk (Zakonu o skladu Republike Slovenije za sukcesijo) po dol. čl. 15č samo, če je predmet spora terjatev, ki je nastala subjektu nekdanje federacije, določen v 10. čl. ZSSuk, ne pa kateremkoli subjektu, ki je imel sedež v eni od republik bivše SFRJ. Tako po ZSSuk ni pogojev za prekinitev postopka, če predmet spora ni terjatev do subjektov nekdanje federacije. Na podlagi navedenega je sodišče po dol. 3. odst. 208. čl. ZPP (Zakona o pravdnem postopku) sprejelo sklep, da se prekinjeni postopek nadaljuje. Terjatev namreč, ki je predmet tega spora, ni nastala subjektu nekdanje federacije, ampak podjetju s sedežem v republiki bivše SFRJ. Za prekinitev postopka ni podlage v ZSSuk in tako tudi ne pogoja, določenega v 6. tč. 1. odst. 205. čl. ZPP." Tožena stranka z dne 21. 10. 2002 pravočasno vloženo pritožbo izpodbija sklep sodišča prve stopnje v celoti iz pritožbenih razlogov "bistvene kršitve določil pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava". Pritožbenemu sodišču predlaga, da "pritožbi ugodi in izpodbijani prvostopni sklep razveljavi".

Pritožba je utemeljena. (Sicer neobvezno) "stališče Vrhovnega sodišča RS v odločbah v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti" (sklep z dne 10. 6. 1999, opr. št. ...) glede "prekinitve pravdnega postopka po dol. čl. 15č ZSSuk" je res takšno, kot ga v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja sodišče prve stopnje.

Toda sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 1. 1998, opr. št. Pg 731/87, oprtim na čl. 15č in 15g Zakona o dopolnitvah Zakona o skladu Republike Slovenije za sukcesijo (ZSSuk-B (in ne čl. 205 oz. 206 ZPP)) po uradni dolžnosti prekinilo postopek v tem gospodarskem sporu.

Tudi če glede na omenjeno "stališče Vrhovnega sodišča RS" "Za prekinitev postopka ni podlage v ZSSuk in tako tudi ne pogoja, določenega v 6. tč. 1. odst. 205. čl. ZPP.", ker "Terjatev namreč, ki je predmet tega spora, ni nastala subjektu nekdanje federacije, ampak podjetju s sedežem v republiki bivše S.", in bi zato cit. sklep sodišča prve stopnje ne bil izdan pravilno, pa je sodišče prve stopnje vseeno vezano nanj; ta sklep sodišča prve stopnje se namreč ne nanaša na vodstvo pravde in z ZPP ni drugače določeno (čl. 329/III ZPP).

Cit. sklep sodišča prve stopnje je postal (z dnem 29. 1. 1998) tudi pravnomočen.

Pravnomočnost pa sanira oz. ozdravi vse morebitne napake oz. nepravilnosti v (pravdnem) postopku, in o stvari, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, ni več mogoče ponovno odločati.

Zato in ker v ZSSuk-B ni drugače določeno, se cit. prekinjeni pravdni postopek nedvomno ne more nadaljevati na podlagi čl. 208/(I oz.) III ZPP, temveč le tako in takrat, kot to določa ZSSuk-B, oz. le po izpolnitvi prav v njem določenih pogojev.

Po čl. 15e ZSSuk-B pa postopek, prekinjen (oz. odložen) s čl. 15č, sodišče nadaljuje po uradni dolžnosti po uveljavitvi zakona iz čl. 15c tega zakona.

V čl. 15c ZSSuk je namreč določeno, da se obveznosti Sklada do subjektov po tem zakonu uredijo s posebnim zakonom v skladu z ureditvijo terjatev in obveznosti iz nasledstva Republike Slovenije do nekdanje SFRJ.

Ker pa je splošno znano, da zakon iz čl. 15c ZSSuk še niti ni bil sprejet, obravnavanega prekinjenega pravdnega postopka (še) ni mogoče nadaljevati niti na podlagi čl. 15e ZSSuk-B. Sodišče prve stopnje tako res ni ravnalo pravilno, ko je izdalo izpodbijani sklep.

Ker je zato podana uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 366 v zv. s čl. 339/I ZPP, je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (čl. 365/tč. 3, 366 in 354/I ZPP).

Po izpolnitvi pogoja iz čl. 15e ZSSuk-B pa bo sodišče prve stopnje nadaljevalo ta prekinjeni pravdni postopek po uradni dolžnosti.