Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Psp 179/2012

ECLI:SI:VDSS:2012:PSP.179.2012 Oddelek za socialne spore

nova odmera pokojnine
Višje delovno in socialno sodišče
17. maj 2012
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker je bilo o tožničini odmeri starostne pokojnine že dokončno in pravnomočno odločeno, je toženec njeno zahtevo za novo odmero starostne pokojnine, upoštevaje plače, ki ob priznanju pravice niso bile upoštevane, pravilno zavrgel.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se odpravita sklep tožene stranke št. ... z dne 23. 3. 2010 in odločba št. ... z dne 18. 6. 2010, ter izda nova odločba o odmeri starostne pokojnine in se ji povrnejo stroški postopka, zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo sklep toženca št. ... z dne 23. 3. 2010 in odločbo št. ... z dne 18. 6. 2010 in naložilo tožencu, da tožnici v roku tridesetih dni po pravnomočnosti te sodbe izda novo odločbo o odmeri starostne pokojnine, ter ji v roku petnajstih dni povrne stroške postopka v višini 10,00 EUR, po preteku tega roka pa ji plača zakonske zamudne obresti od tega zneska.

Zoper sodbo je pritožbo vložil toženec iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je odločitev sodišča, da je o zahtevi tožnice za novo odmero pokojnine dopustno odločati, ker toženec s pravnomočno odločbo z dne 12. 10. 2000 še ni odločal o vštevanju zneskov za leto 1992, ki so bili namenjeni bodočemu odkupu delnic, materialno pravno zmotno. Navaja, da je bistveno, da je bilo z odločbo št. ... z dne 12. 10. 2000, s katero je bila tožnici priznana pravica do starostne pokojnine od 1. 11. 2000 dalje, pravnomočno odločeno o priznanju pravice do pokojnine, ki vsebuje tudi odločitev o višini pokojnine, kar pomeni, da je s tem tudi pravnomočno priznana in izračunana pokojninska osnova. Toženec namreč odloča o pravicah, ki so določene v 4. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS; št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1). Med drugim so v 1. odstavku 4. člena ZPIZ-1 pod točko a. naštete pravice do različnih vrst pokojnin, ne pa pravica do vštevnosti plače. Plače so element pokojninske osnove in posledično odmere pokojnine in njene višine. V vseh dosedanjih postopkih vštevanja plač v pokojninsko osnovo ni nikoli predstavljalo samostojne upravne zadeve, da bi lahko o njej odločali, zato tudi ne more biti del izreka pri priznanju pravice do pokojnine. Stališče prvostopenjskega sodišča, da o zneskih, ki jih tožnica uveljavlja naknadno, še ni bilo odločeno, je zato po mnenju toženca zmotno. Nadalje navaja, da je tudi že Višje delovno in socialno sodišče v večih zadevah, kot na primer v zadevi opr. št. Psp 273/2010 z dne 2. 9. 2010, opr. št. Psp 129/2011 z dne 19. 5. 2011, opr. št. Psp 191/2011 z dne 2. 6. 2011 in opr. št. Psp 175/2011 z dne 8. 6. 2011 zavzelo stališče, da tudi sama odmera pokojnine ni pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in da je bistvo odločanja o sami pravici do pokojnine, medtem ko je vprašanje, ali je bila ta pokojnina pravilno izračunana, predmet presoje pravilnosti in zakonitosti odločb v okviru rednih oziroma, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji, tudi izrednih pravnih sredstev. Meni, da bi bilo glede na to, da je bila z odločbo št. ... z dne 12. 10. 2000 pravnomočno ugotovljena pokojninska osnova, mogoče vanjo posegati le z izrednimi pravnimi sredstvi, pod pogoji in na način, kot ga skladno z določbo 249. člena ZPIZ-1 določa 4. odstavek 225. člena Zakona o upravnem postopku (Ur. l. RS; št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP). Vendar v zahtevi tožnica ne uveljavlja izrednih pravnih sredstev, ampak uveljavlja novo odmero pokojnine v rednem upravnem postopku, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno z odločbo z dne 12. 10. 2000. Nadalje navaja, da pri rešitvi zadeve tudi ni mogoče izhajati iz narave pravic zavarovanih oseb v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter iz lastniških upravičenj, ker za takšno razlago v konkretnem primeru ni pravne podlage. Zavarovalniški princip namreč ne more prevladati nad načelom pravnomočnosti, ki pomeni nespremenljivost pravnih razmerij, ki jih zagotavlja tudi Ustava v 158. členu. Upoštevaje navedeno je v obravnavanem primeru izkazana situacija iz 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP, saj ni mogoče uspešno zahtevati ponovnega upravnega odločanja niti v primeru, če bi se spremenilo dejansko stanje in niti v primeru, če bi se spremenila pravna podlaga, na kateri temelji prejšnja odločba. To izhaja tudi iz komentarja k 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP. Za rešitev zadeve v konkretnem primeru ni pomembno, če gre za nova dejstva, saj ni mogoče začeti novega postopka, ker specialni zakon (180. in 181. člen ZPIZ-1) ne dopušča ponovnega odločanja za primer, kot je obravnavan. Zato je iz teh razlogov zmotna odločitev sodišča in v nasprotju z določbo 125. in 129. člena ZUP. V določbah 180. in 181. člena ZPIZ-1 celovito ureja ponovno odmero pokojnine iz ponovnega zavarovanja, to je v primeru reaktivacije zavarovancev (180. člen) in naknadno priznanje pokojninske dobe (181. člen), za kar pa ne gre v konkretnem primeru. Novo odmero že uveljavljene pokojnine je namreč določal prejšnji Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS; št. 12/92 s spremembami), v nadaljevanju ZPIZ/92) v 3. odstavku 185. člena. ZPIZ-1 pa ne določa več nove odmere pokojnine iz naslova naknadno ugotovljene plače, ki se ugotavlja v rednem postopku. Zato je tudi sklicevanje na določbe 2. odstavka 3. člena Zakona o sodiščih (Ur. l. RS; št. 94/2007 v nadaljevanju ZS-UPB4) nepravilno. Tudi sicer je dopustnost analogije vezana na predpise, ki jih je mogoče smiselno uporabiti. V konkretnem primeru je sodišče omogočilo tožnici novo odmero pokojnine na način, ki ni dopusten z uporabo analogije 181. člena ZPIZ-1. Gre tudi za tako pomembno pravno vprašanje, da ga sodišče ne bi smelo samo urediti oziroma rešiti, temveč bi ga moralo prepustiti zakonodajalcu oziroma bi moralo prekiniti prestopek in sprožiti spor pred Ustavnim sodiščem RS. Takšno stališče je bilo v sodni praksi že večkrat zavzeto, kot na primer v sodbah Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Psp 21/2006 z dne 6. 2. 2007 in v ostalih konkretno navedenih zadevah. Iz obrazložitev teh sodb je razvidno, da za ponovno odmerjanje pravnomočno priznanih pokojnin zaradi upoštevanja naknadno ugotovljenih plač, v veljavnem ZPIZ-1 ni nobene pravne podlage in da ZPIZ-1 inštituta ponovne odmere že uveljavljene pokojnine zaradi naknadno ugotovljene plače, ki se ugotavlja v rednem postopku ne pozna več. Da tožnica ni upravičena do nove odmere pokojnine, je razvidno tudi iz nekaterih odločitev Vrhovnega sodišča RS v podobnih primerih, ki je v zadevah opr. št. VIII Ips 433/2008 z dne 24. 5. 2010, opr. št. VIII Ips 230/2008 z dne 7. 9. 2010, opr. št. VIII 537/2008 z dne 22. 12. 2010, zavzelo stališče, da niti v ZPIZ-1 niti v ZUP ni podana pravna podlaga za to, da bi se pokojnina, ki je bila priznana in odmerjena s pravnomočno odločbo, ponovno odmerila. Vrhovno sodišče RS pa je s sodbami, opr. št. VIII Ips 261/2009 z dne 25. 1. 2011, opr. št. VIII Ips 101/2009 z dne 21. 6. 2011, opr. št. VIII Ips 147/2010 z dne 20. 2. 2012, opr. št. VIII Ips 263/2010 z dne 20. 2. 2012 v identičnem primeru, kot je obravnavan odločilo, da je bilo o pokojnini že pravnomočno odločeno, ponovnega postopka na podlagi vložene zahteve ni mogoče začeti. Tudi Višje delovno in socialno sodišče je v identičnem primeru kot je obravnavan, ne glede na prvotno drugačno stališče, sledilo takšnemu stališču Vrhovnega sodišča RS in v konkretnih zadevah odločilo, da je toženec zahtevo za novo odmero pokojnine, pravilno z izpodbijanim sklepom, potrjenim z dokončno odločbo, zavrgel na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ni pa prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila dolžnici z odločbo št. ... z dne 12. 10. 2000 priznana pravica do starostne pokojnine od 1. 11. 2000 dalje. Dne 17. 3. 2010 je tožnica vložila zahtevo za novo odmero starostne pokojnine. Takšno zahtevo tožnice je toženec s sklepom št. ... z dne 23. 3. 2010 na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP zavrgel, z dokončno odločbo št. ... z dne 18. 6. 2010 pa je takšno odločitev potrdil in zavrnil tožničino pritožbo, vloženo zoper citirani sklep.

Drugače kot toženec pa je sodišče prve stopnje tožničin tožbeni zahtevek štelo za utemeljen, ta utemeljenost zahtevka pa naj bi izhajala iz narave pravic zavarovancev v sistemu obveznega zavarovanja, saj pravica do pokojnine temelji na delu in plačanih prispevkih. Postavilo se je na stališče, da se o tem in podobnih primerih, ne posega v že pravnomočna razmerja, saj zavarovanci želijo, da se v bodočih pokojninskih dajatvah upošteva to, kar toženec v dosedanjih odločbah še ni upošteval. Poudarilo je, da ima upravičenec v primeru, ko del njegovih plač ni bil upoštevan v pokojninsko osnovo in hkrati ni bilo ugotovljeno, da gre za prejemke, ki se ne vštevajo v pokojninsko osnovo, vedno možno o tem zahtevati novo odločitev. Izpostavilo je, da je prvostopenjski organ toženca v letu 2000, tožničino pokojnino odmeril na podlagi podatkov iz matične evidence, ki jih je moral delodajalec na zahtevo toženca popraviti tako, da so bili podatki o spornih izplačilih iz naslova obveznic, od katerih so bili obračunani in tudi plačani vsi predpisani prispevki, izločeni in zaključilo, da je v konkretnem primeru o zahtevi tožnice za ponovno odmero starostne pokojnine, dopustno odločati.

Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na določbo 39. čl. ZPIZ-1 ter nadalje na določbo 43. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS; št. 81/2000 s spremembami, v nadaljevanju ZMEPIZ) s tem, da ni utemeljeno sklicevanje na določbo 180. člena ZPIZ-1, pač pa je smiselno potrebno uporabiti določbo 181. člena zakona. Določba 180. člena ne določa, da ponovna odmera pokojnine ni mogoča tudi v drugih primerih, saj ta določa, kako se upošteva pokojninska doba in plača iz ponovnega zavarovanja. Določba 181. člena ZPIZ-1 sicer določa ravnanje ob primeru naknadnega priznanja določenega obdobja, medtem ko vprašanje naknadno priznanih ali ugotovljenih zneskov, ki niso bili upoštevani v pokojninsko osnovo, ni urejeno.

Ugotovljeno pravno praznino je tudi pritožbeno sodišče skladno s splošnimi načeli in ustavnim načelom enakega obravnavanja, v večih identičnih zadevah, dopolnilo smiselno na enak način kot sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi in zavzelo stališče, da je v primeru, ko stranka zahteva novo odmero pokojnine za zneske, ki so bili v prvotnem postopku odločanja o pravici do pokojnine izločeni in o njih ni bilo posebej odločeno niti v izreku, niti niso bili omenjeni v obrazložitvi odločbe, dopustno odločati o zahtevku na podlagi novega dejanskega stanja, ki še ni bilo zajeto z dokončnostjo in pravnomočnostjo odločbe. Hkrati pa je ugotovilo, da za ponovno odmero pravnomočno priznanih pokojnin zaradi upoštevanja naknadno ugotovljenih plač v veljavnem ZPIZ-1 ni pravne podlage oziroma ni specialne določbe, ki bi urejala ponovno odmero pokojnine z razliko od prej veljavnega ZPIZ/92, ki je v 3. odstavku 185. člena določal, da se naknadno izplačana ali ugotovljena plača, ki se v skladu s tem zakonom upošteva za izračun pokojninske osnove, lahko uživalcu pokojnine upošteva z novo odmero že uveljavljene pokojnine.

Drugačno stališče kot obe nižji sodišči pa je v zvezi s sporno novo odmero pokojnine, kasneje zavzelo Vrhovno sodišče RS. Postavilo se je na stališče, da je odločba o odmeri pokojnine postala dokončna in pravnomočna in da je takšno odločbo mogoče sanirati le z izrednimi pravnimi sredstvi, medtem, ko nova odmera pokojnine, ni možna. V zvezi z novo odmero pokojnine se je oprlo na določbo 180. člena ZPIZ-1, po kateri je predvidena ponovna odmera pokojnine le v primeru naknadno pridobljene pokojninske dobe zaradi ponovnega vstopa v zavarovanje in da celo v primeru, ko se določeno obdobje pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, ugotovi naknadno, ponovna odmera ni predvidena, ampak je v 181. členu ZPIZ-1 določeno le odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine. Dodatno je poudarilo, da če je toženec pokojninsko osnovo izračunal v nasprotju z določbami o oblikovanju pokojninske osnove, brez upoštevanja vseh plač oziroma osnov, od katerih so bili plačani prispevki, je toženec odmeril pokojnino napačno. Odločba, ki temelji na napačni odmeri, pa je nezakonita. Odpravi nezakonitih odločb je namenjen sistem pravnih sredstev. Ker ni bilo vloženo niti redno niti izredno pravno sredstvo, to pomeni, da je odločba o priznanju pravice do starostne pokojnine postala dokončna in pravnomočna.

Ne glede na drugačno stališče, je pritožbeno sodišče sledilo takšnemu stališču Vrhovnega sodišča RS, da je toženec tožničino zahtevo za novo odmero starostne pokojnine, pravilno z izpodbijanim sklepom, potrjenim z dokončno odločbo, zavrgel na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP. O starostni pokojnini je bilo namreč dokončno in pravnomočno odločeno, ZPIZ-1 pa ponovne odmere ne določa, zaradi česar ponovnega postopka na podlagi zahteve, vložene 17. 3. 2010 za novo odmero starostne pokojnine, ni bilo mogoče začeti.

Glede na vse povedano je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v I in II točki izreka v skladu s 5. alineo 358. člena ZPP spremenilo tako, da je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravi sklep toženca št. ... z dne 23. 3. 2010 in odločba št. ... z dne 18. 6. 2010 ter izda nova odločba o odmeri starostne pokojnine.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia