Jedro

Ker se sodišče v sklepu ni izreklo o obrazloženih pripombah tretjega nasprotnega udeleženca v zvezi s cenitvijo nepremičnin, ki so predmet delitve, niti o okoliščinah, s katerimi je nasprotoval predlagateljičinemu predlogu razdružitve, oboje pa je pomembno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in pravilno uporabo materialnega prava, je podana bistvena kršitev določb iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbama tretjega nasprotnega udeleženca se ugodi, sklep sodišča prve stopnje z dne 30. 9. 2015 v zvezi z dopolnilnim sklepom z dne 6. 10. 2015 in sklep sodišča prve stopnje z dne 6. 10. 2015 se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s prvim izpodbijanim sklepom odločilo, 1) da se nepremičnine parc. št. 18/32, 18/14, 28/0, 29/0, *74/1, 94/1 in 94/2, vse k. o. ..., last predlagateljice glede 1/8 in last tretjega nasprotnega udeleženca glede 7/8, dodelijo v izključno last in posest tretjemu nasprotnemu udeležencu (I. točka izreka), 2) da se nepremičnini parc. št. 19/35 in 175/0, obe k. o. ..., dodelita v izključno last predlagateljici (II. točka izreka), 3) da se nepremičnini parc. št. 21/1 in 77/1, obe k. o. ..., v solasti udeležencev vsakega glede ¼, se dodelijo v izključno last tretjemu nasprotnemu udeležencu (III. točka izreka), 4) da predlagateljica trpi skupne stroške v deležu 16,18 %, tj. 303,96 EUR, tretji nasprotni udeleženec pa v deležu 83,82 %, tj. 1574,63 EUR (IV. točka izreka) in 5) da je predlagateljica dolžna v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa tretjemu nasprotnemu udeležencu plačati 34,00 EUR, v primeru zamude pa je dolžna zakonske zamudne obresti (VI. točka izreka). Z dopolnilnim sklepom je sodišče prve stopnje IV. točko izreka prvotnega sklepa spremenilo tako, da je odločilo, da je tretji nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici v 15 dneh povrniti stroške postopka v višini 1.574,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

2. S sklepom z dne 6. 10. 2015 je sodišče prve stopnje odločilo, da je tretji nasprotni udeleženec dolžan predlagateljičini pooblaščenki povrniti stroške postopka v višini 194,22 EUR.

3. Tretji nasprotni udeleženec v pritožbi zoper prvi izpodbijani sklep trdi, da je odločitev hibna v pravnem in v dejanskem pogledu. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Trdi, da je argumentirano grajal cenitev izvedenca gradbene stroke in zatrjeval, da vrednost teh nepremičnin znaša največ 6.000 EUR. V izpodbijanem sklepu na konkretne in zelo podrobne argumente ni odgovorjeno. Navedeno je le, da je bil cenilec na kraju in je upošteval vse okoliščine predmeta cenitve. Tak sklep ni obrazložen in ga ni mogoče preizkusiti. V sklepu tudi niso navedeni razlogi, zaradi katerih sodišče ni ugodilo predlogu za dopolnitev izvedenskega mnenja. Pritožnik je v pripombah navedel, da ni navedeno, katere nepremičnine so bile vzete za primerjavo vrednosti, da je bila na enem mestu kot prilagojena tržna vrednost navedena 110 EUR/m2, na drugem pa 96 EUR/m2, niso pa navedeni razlogi, zakaj je bila upoštevana višja vrednost, da je v primeru vrednotenja zemljišča kot zemljišča za gradnjo treba objekt, ki je dotrajan, porušiti, v takem primeru pa pri cenitvi ni mogoče upoštevati tudi vrednosti objekta, da parc. št. 29/0 in 21/1 nista v celoti gradbeni parceli, ker je zaradi plazovitosti in pogrezanja terena za gradnjo primeren le njun manjši del, da je predpostavljena najemnina iz poslovnega objekta, ki naj bi ga bilo mogoče zgraditi na nepremičnini, previsoka in z ničimer obrazložena. V sklepu tudi ni odgovora na pritožnikovo stališče, da sta nepremičnini, glede katerih je sodišče sledilo predlogu predlagateljice, naj se dodelita njej, sestavni del posestva in bistvenega pomena za njegovo celovitost in ohranitev vrednosti ostalih nepremičnin. Iz navedenih razlogov je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Upoštevaje velikost solastninskega deleža, dosedanji način uživanja in potrebe v bodoče je primerno, da pritožniku pripadejo nepremičnine parc. št. 74/1, 21/1, 29/0, 19/35, 75/0 in 28/0. Za dokazovanje teh navedb je predlagal dokaz z izvedencem kmetijske stroke. Dejansko stanje je zaradi neizvedbe tega dokaza ostalo nepopolno ugotovljeno.

4. V pritožbi zoper drugi izpodbijani sklep tretji nasprotni udeleženec uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga njegovo razveljavitev. Trdi, da vloga, za katero so bili predlagateljičini pooblaščenki priznani stroški, ni bila pritožba, ampak predlog za izdajo dopolnilnega sklepa. Poleg tega ni razlogov za odmik od splošnega pravila v nepravdnem postopku, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka, strošek zastopanja pa ni skupen strošek postopka.

5. Predlagateljica ni odgovorila na pritožbi.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep o delitvi solastnine

7. V skladu s 4. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) mora sodišče dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka. Sestavni del teh pravic, katerih kršitev je v 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP(1) opredeljena kot bistvena kršitev določb postopka, je zahteva po obrazloženosti sodne odločbe. Zahteva po razumni, izčrpni in prepričljivi argumentaciji sodnih odločb je po ustaljeni ustavnosodni presoji in utrjeni sodni praksi bistven sestavni del poštenega postopka. Obrazložitev mora biti taka, da stranka lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, oziroma da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče morda ni enostavno prezrlo. Iz obrazložitve mora biti razvidno, da se je sodišče seznanilo in obravnavalo tudi argumente stranke, ki ni uspela v postopku. Na njeni podlagi mora biti možna presoja o razumnosti sprejete odločitve.(2)

8. Pritožnik utemeljeno uveljavlja, da je po prejemu izvedenskega mnenja gradbene stroke podal konkretne pripombe glede ocenjene vrednosti nepremičnin, ki so predmet delitve. Opozoril je na nepreverljivost podatkov o vrednosti primerljivih nepremičnin in o predpostavljeni najemnini iz poslovnega objekta. Ni se strinjal z oceno vrednosti objekta, ki je po ugotovitvah izvedenskega mnenja dotrajan, vrednotenje pa izhaja iz možnosti oddaje v najem. Navedel je, da parc. št. 29/0 in 21/1 nista v celoti gradbeni parceli, ker je zaradi plazovitosti in pogrezanja terena za gradnjo primeren le en del teh nepremičnin. Predlagal je dopolnitev izvedenskega mnenja.

9. V zvezi s pritožnikovimi pripombami je v sklepu navedeno le, da navedbe o tem, da je vrednost objekta enaka stroškom rušenja in da je za gradnjo primernih le 350 m2 parc. št. 21/1, niso utemeljene, ker je izvedenec bil na kraju samem in je upošteval vse okoliščine predmeta cenitve, cenilec kmetijske stroke pa je kot kmetijsko zemljišče ocenil le del parc. št. 21/1. 10. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da kljub navedenemu ni mogoče reči, da je bilo odgovorjeno na njegove pomisleke zoper izvedensko mnenje. Na pomisleke v zvezi s podatki, pomembnimi za vrednotenje, bi moral odgovoriti izvedenec sam, sodišče pa zatem njegovo mnenje kritično ovrednotiti. Poleg tega ni odgovorjeno na vse pripombe. Tretji nasprotni udeleženec je opozoril na nepreverljivost izvedenskega mnenja in izrecno predlagal njegovo dopolnitev. Stališča o prvem v sklepu ni. Prav tako niso navedeni razlogi, zaradi katerih dopolnitev mnenja ni bila potrebna.

11. Pritožnik nadalje utemeljeno uveljavlja, da je v postopku podal navedbe, s katerimi je utemeljeval upravičen interes za dodelitev nepremičnin, ki so v izpodbijanem sklepu dodeljene predlagateljici, in da se izpodbijani sklep o tem ni izrekel. Obstoj upravičenega interesa je v skladu s 70. členom SPZ temeljno vodilo pri fizični delitvi stvari v solastnini.(3) Iz razlogov izpodbijanega sklepa je mogoče zaključiti, da je sodišče pri dodelitvi posameznih nepremičnin izhajalo le iz predloga predlagateljice in ponujenih nepremičnin s strani tretjega nasprotnega udeleženca pred pridobitvijo izvedenskih mnenj o vrednosti nepremičnin, ki so predmet delitve. Na podlagi ugotovitev o premajhni vrednosti teh nepremičnin v primerjavi z vrednostjo predlagateljičinega solastninskega deleža in nesposobnosti tretjega nasprotnega udeleženca za plačilo razlike v denarju je sledilo predlogu.

12. Utemeljene so pritožbene navedbe tretjega nasprotnega udeleženca, da pred sodiščem prve stopnje ni le nasprotoval predlogu predlagateljice in ponudil neustrezno drugačno rešitev. Pritožnik je zatrjeval, da so nepremičnine, katerih dodelitev zahteva, sestavni del posestva in bistvenega pomena za njegovo celovitost in ohranitev vrednosti ostalih nepremičnin, za potrditev svojih navedb pa je predlagal izvedbo dokaza z izvedencem kmetijske stroke. Do navedenega se sodišče v sklepu ni opredelilo.

13. Ker se sodišče v sklepu ni izreklo o navedbah tretjega nasprotnega udeleženca, pomembnih za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in pravilno uporabo materialnega prava, je podana bistvena kršitev določb iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

O pritožbi zoper sklep o stroških

14. Predlagateljica je po izdaji sklepa o razdružitvi solastnine predlagala, naj sodišče izda izvršljiv sklep o stroških postopka, ki ji jih je dolžan povrniti tretji nasprotni udeleženec. Sodišče prve stopnje je temu predlogu ugodilo in izdalo dopolnilni sklep (z dne 6. 10. 2015). Z izpodbijanim sklepom je odločilo, da je tretji nasprotni udeleženec dolžan povrniti predlagateljičine stroške, ki so ji nastali z zahtevo za izdajo dopolnilnega sklepa.

15. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da ne gre za skupen strošek postopka, ki ga trpijo solastniki v sorazmerju s svojimi deleži (116. člen ZNP), marveč za strošek udeležencev, ki jih trpijo sami (prvi odstavek 35. člen ZNP).

16. Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka je pritožbeno sodišče pritožbi tretjega nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 30. 9. 2015 ugodilo, izpodbijani sklep in posledično dopolnilni sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Zaradi zmotne uporabe pravil o stroških postopka je ugodilo tudi pritožbi zoper sklep z dne 6. 10. 2015. Ker je sklep o delitvi solastnine razveljavljen, je tudi navedeni sklep o stroških razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

17. V novem postopku naj sodišče dopolni dokaz z izvedencem tako, da se bo moglo obrazloženo izreči o vrednosti nepremičnin, ki so predmet delitve, in s tem pridobiti eno od ključnih okoliščin, pomembnih pri presoji, na kakšen način razdružiti solastninsko skupnost. Izvede naj predlagane dokaze v zvezi z navedbami, s katerimi je tretji nasprotni udeleženec nasprotoval predlagateljičinemu predlogu delitve. Tako zaradi zagotovitve pravice do izjave kot zaradi čim hitrejšega zaključka spora bo najkasneje po izvedbi dokaznega postopka in pred zaključkom obravnavanja treba dati udeležencem možnost, da se izrečejo o predlogih delitve. V sprejeti odločitvi naj se izreče tudi o obsegu in delitvi skupnih stroškov postopka.

18. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

Op. št. (1): Ki se na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) smiselno uporablja v nepravdnem postopku.

Op. št. (2): Prim. npr. sklep VS RS II Ips 678/2007 z dne 16. 12. 2010 in v njej navedena stališča US RS.

Op. št. (3): Določba se glasi: Če se solastniki ne morejo sporazumeti, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes.