Jedro

Prijavitelji so morali, če so hoteli uspeti na predmetnem javnem razpisu, izpolnjevati v razpisu določene pogoje. Ker je pristojni organ ugotovil, da tožeča stranka teh ni izpolnila, je njeno vlogo pravilno zavrnil, ne da bi vlogo tožeče stranke ocenjeval po merilih za izbor upravičencev. Primarni pogoj za uspeh na razpisu je namreč izpolnjevanje osnovnih pogojev po predmetnem razpisu, v primeru, ko ti niso izpolnjeni, je irelevantno, s koliko točkami bi utegnila biti ocenjena vloga tožeče stranke.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo zavrnilo vlogo tožeče stranke, vloženo na podlagi drugega javnega razpisa za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj – ESRR; 2. razvojna prioriteta: gospodarsko razvojna infrastruktura, prednostna usmeritev: 2.2. informacijska družba – projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij. Iz obrazložitve izhaja, da je vloga tožeče stranke formalno popolna, ne izpolnjuje pa pogoja iz pete in šeste alinee 6. točke javnega razpisa: „Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu“, ki določa, da mora prijavitelj upoštevati seznam območij belih lis, ki ga objavi ministrstvo na svoji spletni strani. Iz dokumentacije priložene vlogi tožeče stranke izhaja, da je za dokazilo o številu vseh gospodinjstev na območju belih lis v vlogi vseh sodelujočih lokalnih skupnosti tožeča stranka uporabila seznam Ministrstva za notranje zadeve, ki vsebuje skupno 12.663 gospodinjstev. Prvostopni organ je 16. 8. 2010 tožeči stranki v skladu z zgoraj omenjenim seznamom na podlagi dopisa tožeče stranke z dne 16. 7. 2010 po elektronski pošti posredoval podrobnejši seznam o delnih belih lisah na območju sodelujočih lokalnih skupnosti (Prevalje, Ravne na Koroškem, Mežica, Črna na Koroškem, Podvelka in Selnica ob Dravi), kjer je že izkazan komercialni interes in ki ga je ministrstvo naredilo na podlagi prejetih podatkov vseh operaterjev, ki so registrirani pri Agenciji za pošto in elektronske komunikacije RS. Iz tega seznama izhaja, da ima 9.323 gospodinjstev na območju belih lis že širokopasovne priključke oziroma jih bodo imeli v naslednjih 24 mesecih od dneva objave javnega razpisa, kar pomeni, da ta gospodinjstva ne morejo biti predmet sofinanciranja tega javnega razpisa. Tožeča stranka je v svoji vlogi prijavila 4.490 od skupno 12.663 gospodinjstev na območju delnih belih lis. Iz tega je razvidno, da je glede na seznam Ministrstva za notranje zadeve in seznam prvostopnega organa prijavila 1.150 gospodinjstev, ki že imajo širokopasovni priključek oziroma bodo tega imela v 24 mesecih od dneva objave javnega razpisa, saj iz obeh seznamov izhaja, da je na območju belih lis v vlogi sodelujočih lokalnih skupnosti 3.340 gospodinjstev, kjer obstoj komercialnega interesa še ni izkazan. Na osnovi tega ministrstvo zaključuje, da je tožeča stranka v svoji vlogi prijavila tudi območja delnih belih lis, kjer je že izkazan komercialni interes za gradnjo omrežja, zato je vlogo tožeče stranke zavrnilo.

Tožeča stranka se je zoper prvostopni sklep pritožila, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa je s sklepom št. 430-49/2010-678 z dne 21. 4. 2011 njeno pritožbo zavrnilo. Tudi iz drugostopne odločbe izhaja, da ima na celotnem zainteresiranem območju od vseh 12.663 gospodinjstev širokopasovni priključek 9.323 gospodinjstev oziroma so za gradnjo takega priključka v teh naseljih v naslednjih 24 mesecih od objave razpisa operaterji elektronskih komunikacij izrazili komercialni interes. Razlika torej znaša 3.340 gospodinjstev, tožnica pa je v svoji vlogi prijavila 4.490 gospodinjstev na belih lisah, kar predstavlja 1.150 gospodinjstev več, zato je bila njena vloga zaradi vsebinske neustreznosti oziroma zaradi neupoštevanja pete in šeste alinee 6. točke drugega javnega razpisa zavrnjena. Na pritožbeno navedbo, da je ministrstvo vloge ocenjevalo arbitrarno in brez analize ugotovilo oziroma določilo število gospodinjstev in to brez upoštevanja argumentov lokalne skupnosti, je v drugostopni odločbi pojasnjeno, da določilo četrtega odstavka 3. točke predmetnega razpisa, po katerem je lokalna skupnost dolžna v vsakem naselju sama ugotoviti dejansko stanje, pomeni, da je bilo lokalnim skupnostim naloženo, da od ministrstva pridobijo natančne podatke o belih lisah v posameznih naseljih na spletni strani ministrstva objavljenega seznama belih lis. Prvostopni organ je tožnici dne 16. 8. 2010 posredoval podatke oziroma datoteko z dvema tabelama za vsako lokalno skupnost, ki je zajemala podatke o komercialnem interesu v vseh zahtevanih naseljih vseh operaterjev elektronskih komunikacij na tem območju.

Pritožbeni organ se tudi ne strinja z navedbo tožeče stranke, da je ministrstvo prijaviteljicam posredovalo zgolj podatke o hišnih številkah brez podatka o številu gospodinjstev na teh naslovih, saj je pridobilo in posredovalo lokalnim skupnostim podatke o hišnih številkah z natančnim številom gospodinjstev. Tako dobljene podatke je mogoče povezati na več načinov in sicer tako preko MID številke kakor tudi preko naslova s hišno številko. Iz tožničine vloge je tudi razvidno, da je upoštevala seznam Ministrstva za notranje zadeve, po katerem je na zainteresiranem območju 12.663 gospodinjstev, od tega pa bi morala v skladu z razpisnimi pogoji odšteti število gospodinjstev, za katera je že bil izkazan obstoj komercialnega interesa za izgradnjo omrežja, to je 9.323. Tožnica bi tako morala dobiti končno število gospodinjstev 3.340, kjer širokopasovni priključki niso omogočeni. Javni razpis ni določal, da lahko oziroma mora lokalna skupnost dodatno preverjati oziroma pridobivati podatke na terenu. Ves čas odprtja razpisa je imela tožeča stranka možnost vse morebitne dileme ali nejasnosti razčistiti z nosilcem razpisa. Glede pritožbenih navedb, da ministrstvo ni upoštevalo 60 dnevnega roka za odločitev pa ministrstvo pojasnjuje, da je ta rok instrukcijski, kar pomeni, da v primeru prekoračitve tega roka ne nastanejo nobene posledice. Sicer pa zaradi tega tožeči stranki tudi niso bile odvzete ali kako drugače kršene njene pravice.

V zvezi z zahtevo tožeče stranke za vpogled v zahtevano dokumentacijo, pa ministrstvo pojasnjuje, da to ni predmet konkretnega postopka, pač pa postopka po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja tako, da bo o tej zahtevi ministrstvo kot pristojni prvostopni organ odločilo ločeno.

Tožeča stranka v tožbi, katero vlaga zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka navaja, da je tudi drugostopni organ pri odločanju o pritožbi prekoračil dvomesečni rok za odločitev o pritožbi. Pri odločanju o pritožbi je bil kršen tudi 25. člen Ustave RS, ker je o pritožbi odločal isti organ, kot je odločal na prvi stopnji, in 22. člen Ustave RS, ker tožena stranka zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja vloge tožeče stranke sploh ni ocenila in ji posledično ni dala enakih možnosti za obravnavo. V nadaljevanju navaja, da tožena stranka ne pojasni natančno, kako je prišla do števila 9.323 gospodinjstev, kjer naj bi bil dostop do širokopasovnega interneta že izveden oziroma kjer bi naj bi izražen komercialni interes. Tožena stranka je tožnici dne 16. 8. 2010 posredovala dopis, ki je vseboval podatke oziroma datoteko z dvema tabelama za vsako lokalno skupnost, v kateri so bili zajeti podatki o komercialnem interesu v vseh zahtevanih naseljih vseh prisotnih operaterjev elektronskih komunikacij na tem območju. Zainteresirane občine niso prejele združenega seznama, ampak zgolj ločene tabele, na podlagi katerih je bilo mogočih več izračunov. Da je bilo gospodinjstev, ki že imajo izkazan komercialni interes, 9.323 s pomočjo zgoraj navedenih seznamov nikakor ni mogoče ugotoviti, saj združitev seznamov, kot navaja tožena stranka, ni bila mogoča. Da je izražen komercialni interes, je bilo nedvoumno mogoče ugotoviti za 8.173 gospodinjstev (tabela 4). To število je tožeča stranka tudi odštela od števila vseh gospodinjstev, to je 12.663, in na ta način prišla do številke 4.490, s katero je tudi kandidirala na razpisu. Do razhajanj je prišlo izključno po krivdi tožene stranke, saj določenih naslovov, ki so navedeni v tabeli, poslani s strani tožene stranke, v CRP sploh ni zavedenih. Posledično za takšna gospodinjstva ni bilo mogoče verodostojno ugotoviti ali je dostop do širokopasovnega interneta dejansko že omogočen.

V tabelo številka 3 je tožeča stranka povzela naslove, kjer je tožena stranka navedla zgolj podatke o pogojno omogočenih dostopih, tako da se spet ni dalo natančno ugotoviti, za katera gospodinjstva je dostop omogočen in za katera ne. V tabelo številka 1 pa je tožeča stranka povzela podatke, ki vsebujejo oznako minus oziroma so brez naslova, katerih se prav tako ni dalo pariti na način, kot to zatrjuje tožena stranka, in tako ni bilo mogoče natančno določiti ali gre za omogočen dostop ali ne. Na osnovi tega tožeča stranka zaključuje, da je na javni razpis za pridobitev sredstev prijavila pravilno število gospodinjstev, saj je od skupnega števila gospodinjstev odštela nedvoumnih 8.173 gospodinjstev.

Tožeča stranka še navaja, da ji je bil vpogled v celotno razpisno dokumentacijo omogočen šele po posredovanju informacijske pooblaščenke. Po mnenju tožeče stranke je pri ocenjevanju vlog prihajalo do večjih nepravilnosti s strani tožene stranke, zato tožeča stranka predlaga, da sodišče po uradni dolžnosti zahteva vpogled v celotno dokumentacijo s strani vseh prijaviteljic.

Tožeča stranka predlaga, da sodišče odloči tako, da ugotovi, da je tožena stranka s prvostopnim in drugostopnim sklepom posegla v človekove pravice in temeljne svoboščine. Nadalje predlaga, da sodišče oba sklepa odpravi, toženi stranki pa naloži, naj izda sklep, s katerim bo vlogi tožeče stranke, vloženi na podlagi predmetnega javnega razpisa ugodila ter ji odobrila financiranje upravičenih stroškov predloženega projekta v višini zaprošenih 12.123.000,00 EUR. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da gre v obravnavanem primeru za drugi javni razpis po Uredbi o izvajanju postopkov pri porabi sredstev Evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2007 do 2013 in po Pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna RS (v nadaljevanju Pravilnik), po katerem o izbiri in dodelitvi sredstev odloči s sklepom minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, zoper sklep ministra pa lahko vlagatelj v skladu z 231. členom Pravilnika vloži pritožbo, o kateri odloči ministrstvo. Roki, ki so določeni, so instrukcijski roki, kar pomeni, da v primeru prekoračitve roka ne nastanejo nikakršne posledice, tožeča stranka pa je imela možnost postopati v skladu z določili 222. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), česar pa ni storila. Ta nepravilnost pa ne predstavlja bistvene kršitve postopka. Ker je tožena stranka postopala v skladu z navedenimi določili, s tem ni prišlo do kršitve 25. člena Ustave RS, kot zatrjuje tožeča stranka v tožbi. Prav tako ni prišlo do kršitve 22. člena Ustave RS, saj tožeča stranka ni izpolnjevala pogojev iz 6. točke javnega razpisa (pete in šeste alinee), ki predstavljajo bistveni pogoj, da lahko vloga preide v naslednjo fazo in sicer v fazo ocenjevanja. Glede tožbenih trditev v zvezi z načinom izračuna 9.323 gospodinjstev, za katere je izkazan komercialni interes, pa tožena stranka pojasnjuje, da je do tega podatka prišla na ta način, da je združila – uparila seznam Ministrstva za notranje zadeve s seznami operaterjev o komercialnem interesu v naseljih na predmetnem območju. To je storila v dveh korakih in sicer tako, da je najprej uparila podatke preko kolone MID v tabeli vseh gospodinjstev in MID naslova v tabeli združenega komercialnega interesa vseh zainteresiranih operaterjev. V primerih, ki so ostali, in v katerih se to na tak način ni dalo (napačen podatek za MID oziroma MID naslov), je tožena stranka za vsak tak naslov posebej poiskala pare med tabelami na podlagi popolnega naslova; občina, naselje, ulica, hišna številka in dodatek k hišni številki.

V zvezi z navedbami tožeče stranke glede razhajanja pri naslovih gospodinjstev, ki jih ni v CRP, pa tožena stranka pojasnjuje, da v zgoraj navedenih tabelah v dopisu tožene stranke z dne 16. 8. 2010 točno piše za vsak naslov posebej, za koliko gospodinjstev na tem naslovu je že izkazan komercialni interes. V teh tabelah pa so tudi taki naslovi, ki jih v tabeli vseh gospodinjstev ni, ker so to naslovi objektov, kjer ni prijavljenih gospodinjstev, kot so npr. naslovi raznih podjetij, javnih inštitucij in drugih objektov, ti pa so v tabeli komercialnega interesa s strani operaterjev navedeni, saj imajo na njih komercialni interes. Ker teh naslovov v tabeli vseh gospodinjstev ni, tudi pri združevanju ti naslovi niso imeli parov, zato jih ni ne v tabeli gospodinjstev s komercialnim interesom ne v tabeli gospodinjstev na belih lisah in prav tako niso predmet sofinanciranja po tem javnem razpisu.

Razen tega tožena stranka še pojasnjuje, da se v tem upravnem sporu izpodbijajo le akti, ki se nanašajo na tožečo stranko, ne pa tudi ostali, zaradi česar ni podlage za vpogled v celotno dokumentacijo vseh prijaviteljev. Da je tožeča stranka napačno navedla število gospodinjstev na belih lisah, to je 4.490 namesto 3.340, pa izhaja tudi iz komisijskega ocenjevalnega lista. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Pri svojih navedbah sta obe stranki vztrajali tudi v svojih pripravljalnih vlogah.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopnem in drugostopnem sklepu in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami). Tožeča stranka v tožbi ponavlja pritožbene navedbe, na katere je drugostopni organ v svoji odločbi obširno odgovoril in njene ugovore pravilno zavrnil. Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je dne 9. 7. 2010 v Uradnem listu št. 54/2010 objavilo 2. javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj – ESRR, 2. razvojna prioriteta: gospodarsko-razvojna infrastruktura, prednostna usmeritev: 2.2 informacijska družba, projekt, gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti. Spremembe tega javnega razpisa so bile objavljene 7. 1. 2011 v Uradnem listu št. 1/2011 in 4. 2. 2011 v Uradnem listu št. 7/2011. Ta javni razpis je namenjen lokalnim skupnostim. Vse postopke za dodelitev sredstev izvede Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih na območju belih lis, kjer je izkazan neobstoj komercialnega interesa za gradnjo omrežja. Bele lise so za potrebe tega javnega razpisa definirane kot območja, kjer v času prijave na javni razpis širokopasovni priključki niso omogočeni oziroma kot območja, kjer novi interesenti nimajo možnosti pridobitve širokopasovnega priključka, četudi na tem območju obstajajo posamezni širokopasovni priključki, in kot območja, za katera je na dan objave javnega razpisa s strani operaterja izkazan neobstoj komercialnega interesa. Neobstoj komercialnega interesa je izkazan na območjih, kjer novi interesenti nimajo možnosti pridobitve širokopasovnega priključka in kjer se v naslednjih 24 mesecih od datuma objave javnega razpisa s strani operaterjev elektronskih komunikacij ne planira gradnje širokopasovnega omrežja, ki bi omogočila povezovanje končnih uporabnikov s hitrostjo vsaj 2 Mb/s na končnega uporabnika in je z analizo poslovnega modela možno dokazati, da takega omrežja ni mogoče zgraditi in upravljati brez ustvarjanja izgube iz poslovanja. Območja belih lis, kjer je izkazan neobstoj komercialnega interesa za gradnjo omrežja, objavi ministrstvo na svoji spletni strani, ki je navedena v javnem razpisu. Veljaven je zadnji objavljen seznam območij belih lis, ki ga ministrstvo objavi na svoji zgoraj navedeni spletni strani do rokov, do katerih morajo biti predložene vloge za prvo, drugo oziroma tretje odpiranje.

Pogoje za kandidiranje na javnem razpisu določa točka 6 javnega razpisa. Med ostalim je v točki 6 navedeno, da morajo biti iz dokumentacije prijavitelja jasno razvidna naselja s seznama belih lis v lokalni skupnosti ter območja belih lis znotraj teh naselij, kjer bodo na novo omogočeni širokopasovni priključki (četrta alinea). Prijavitelj mora upoštevati seznam območij belih lis, ki ga objavi ministrstvo na svoji spletni strani. Veljaven je zadnji objavljeni seznam območij belih lis, ki ga ministrstvo objavi do rokov, do katerih morajo biti predložene vloge za prvo, drugo oziroma tretje odpiranje (peta alinea). Iz dokumentacije morajo biti razvidni podatki o številu gospodinjstev na območju belih lis za celo lokalno skupnost ter za vsak del omrežja posebej. Za naselje, ki je uvrščeno na seznam belih lis se za število gospodinjstev upoštevajo le tista gospodinjstva, ki v naselju dejansko nimajo možnosti dostopa do širokopasovnih priključkov, in ne vsa gospodinjstva v tem naselju (šesta alinea). Z razpisom so določena tudi dokazila o obstoju komercialnega interesa. Za ugotavljanje območja belih lis in s tem dokazovanje neobstoja komercialnega interesa se uporablja seznam območja belih lis, ki ga objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh.

Postopek javnega razpisa, določen v razpisu, je skladen s Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna RS. V razpisu je določeno, da bo odpiranje opravila strokovna komisija, imenovana s strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki bo vse pravočasne in pravilno označene vloge odprla in ugotovila njihovo formalno popolnost. V roku 8 dni od odpiranja vlog bo strokovna komisija v primeru ugotovitve formalnih nepopolnosti v skladu z 224. členom Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS pozvala prijavitelje, katerih vloge ne bodo popolne, naj jih v roku 15 dni dopolnijo. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji v tem roku ne bodo dopolnili, se zavržejo. O izbiri in dodelitvi sredstev odloči s sklepom minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Prijavitelji bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 60 dni od datuma odpiranja vlog, hkrati bodo obveščeni tudi prijavitelji, ki ne bodo izbrani. Zoper sklep ministra o izbiri lahko vlagatelj v skladu z 231. členom Pravilnika o postopku za izvrševanje proračuna RS vloži na ministrstvo pritožbo v roku 8 dni od prejema sklepa. Vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje. Ministrstvo mora o pritožbi odločiti v roku 15 dni s sklepom.

Sodišče se ne strinja s trditvijo tožeče stranke, da je bilo v predmetni zadevi poseženo v njene ustavne pravice. Tožeča stranka zatrjuje, da je bil kršena njena pravica do pravnega sredstva, ki jo določa 25. člen Ustave RS, ker je o njeni pritožbi odločal isti organ, kot je odločal na prvi stopnji. Kot je že zgoraj navedeno, je postopek tekel v skladu z določili Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS, katerega določila so bila povzeta v javnem razpisu, po katerem o pritožbi zoper odločitev, ki jo je na prvi stopnji sprejelo ministrstvo ali organ v sestavi ministrstva, odloča ministrstvo in s tem ni bilo poseženo v ustavne pravice tožeče stranke.

Tožeča stranka zatrjuje tudi, da naj bi bilo poseženo v njeno ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, ker njena vloga ni bila ocenjena. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je pristojni organ ugotovil, da tožeča stranka ni izpolnila pogojev iz pete in šeste alinee točke 6. javnega razpisa in zato vlogo tožeče stranke zavrnil. Tudi s tem ni bilo poseženo v ustavne pravice tožeče stranke, saj so morali prijavitelji za uspeh na predmetnem javnem razpisu izpolnjevati v razpisu določene pogoje. Ker je pristojni organ ugotovil, da tožeča stranka teh ni izpolnila, je njeno vlogo pravilno zavrnil, ne da bi vlogo tožeče stranke ocenjeval po merilih za izbor upravičencev. Primarni pogoj za uspeh na razpisu je namreč izpolnjevanje osnovnih pogojev po predmetnem razpisu, v primeru, ko ti niso izpolnjeni, je irelevantno, s koliko točkami bi utegnila biti ocenjena vloga tožeče stranke.

Glede rokov za izdajo tako prvostopnega kot drugostopnega akta pa sodišče dodaja, da prekoračitev rokov sama po sebi ne pomeni, da je izpodbijani akt nepravilen ali nezakonit, stranka pa ima v takšnem primeru na razpolago sredstva, ki jih ZUP predpisuje za primer molka organa.

Sodišče pa tudi ostale tožbene ugovore ocenjuje kot neutemeljene. Tožena stranka je v drugostopni odločbi obširno obrazložila način ugotovitve števila gospodinjstev, ki že imajo širokopasovni priključek oziroma je za njih izražen komercialni interes s strani operaterjev registriranih pri Agenciji za pošto in elektronske komunikacije RS. Dokazila o neobstoju komercialnega interesa so bila prav tako določena z razpisom, to pa je seznam območij belih lis, ki ga objavi ministrstvo. Na razpis se je bilo mogoče prijaviti le s tistim številom gospodinjstev, ki v naselju dejansko nimajo možnosti priključka, in ne vsemi gospodinjstvi.

Tožeča stranka je imela na razpolago podatke o celotnem številu gospodinjstev na tem območju, imela je podatke o številu gospodinjstev, kjer je dostop že omogočen oziroma zanj obstaja komercialni interes, imela pa je tudi podatke o tem, kadar je bil delu gospodinjstev na območju omogočen priključek, delu pa ne – tako imenovan pogojno omogočen dostop – kolikšen del gospodinjstev že ima priključek, kolikšen del pa tega še potrebuje.

Navedbe tožeče stranke, da dani podatki natančne ugotovitve števila gospodinjstev, ki že imajo širokopasovni priključek oziroma je za njihovo gradnjo izražen komercialni interes, ne omogočajo, sodišča ne prepričajo. Kljub gornjim in po prepričanju sodišča dovolj jasnim podatkom, ki omogočajo natančen izračun, je tožeča stranka dobljene podatke tolmačila tako, da je štela, da je omogočen širokopasovni priključek le za tista gospodinjstva, pri katerih je to navedeno, pri tem pa je štela, da ta ni omogočen za naslove, ki jih v registru CRP ni, kar je nepravilno, saj se je predmetni razpis nanašal samo na gospodinjstva, ne pa na druge uporabnike širokopasovnih priključkov, kot so npr. pravne osebe, ter tudi tistim gospodinjstvom, pri katerih je bil navedeno „pogojno omogočeno“, čeprav je bilo pri tem natančno navedeno, kolikšen del takšnih gospodinjstev ima priključek in kolikšen ne. Tožeča stranka pa je imela tudi možnost morebitne nejasnosti odpraviti pred oddajo vloge, kot izhaja iz drugostopne odločbe in predloženega spisa.

Pravilnosti odločitve pa tudi ostale tožbene navedbe ne morejo izpodbiti. Na ta postopek nimajo vpliva navedbe, ki se nanašajo na dostop do informacij javnega značaja, saj dostop do informacij javnega značaja poteka po postopku, urejenem v zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in ni predmet obravnavane zadeve. Prav tako na predmetno odločitev ne vplivajo odločitve v zadevah drugih vlagateljev vlog po predmetnem razpisu. V upravnem sporu namreč odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika (prvi odstavek 2. člena ZUS-1), zato odločitve o vlogah drugih vlagateljev ne morejo biti predmet tega upravnega spora.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakon utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče njen zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.