Jedro

Tožnik je v konkretni pravdi uveljavljal zgolj tiste razloge za znižanje preživnine, ki jih je že skušal uveljaviti v pravdi, zaključeni s sodno poravnavo. Nov (drugačen) zahtevek za znižanje preživnine je oprl na nastale spremenjene okoliščine, glede katerih se je s poravnavo zavezal, da jih proti tožencu ne bo uveljavljal. Takšen tožbeni zahtevek pa je, zaradi pravnih učinkov sodne poravnave, neutemeljen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo delno ugodilo tožnikovemu zahtevku za znižanje preživnin za oba toženca, ki sta bili določeni s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. P 531/95 v letu 1996 in zvišani z obvestili o uskladitvi preživnine Centra za socialno delo Novo mesto. Odločitev ima podlago v ugotovitvi, da so se bistveno spremenile okoliščine na tožnikovi strani po letu 1996 (leta 1997 se mu je rodil sin, leta 1998 je odjavil samostojno dejavnost zlatarja - graverja, zaradi velikih dolgov, ostal pa je tudi brez premoženja z izjemo starega osebnega avtomobila ...).

2. Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi obeh tožencev in spremenilo ugodilni del sodbe sodišča prve stopnje tako, da se tudi v tem delu zavrneta zahtevka za znižanje preživnine. Takšno odločitev je oprlo na ugotovitev, da je bila v zadevi P 286/2004 pri Okrožnem sodišču v Novem mestu, sklenjena sodna poravnava, s katero se je tožnik odpovedal zahtevkom za znižanje preživnine proti obema tožencema za čas do 1.1.2005. 3.Tožnik je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča, kolikor je bila z njo spremenjena prvostopenjska sodba, zaradi "bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava". Ni sporno, da je med pravdnimi strankami dne 10.1.2005 bila sklenjena sodna poravnava pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu (opr. št. P 286/2004), s katero so pravdne stranke in I. K. medsebojno uredile sporna pravna razmerja v več pravdnih, izvršilnih in kazenskih postopkih. S tem v zvezi pa revident meni, da je pritožbeno sodišče napačno interpretiralo določila sodne poravnave. Iz točk 3/b in 3/d poravnave izhaja, da je prišlo do celotnega poplačila vseh preživninskih obveznosti, ki jih je tožnik imel do tožencev do 1.1.2005. Odločanje o znižanju preživnine do 1.1.2005 je tako postalo brezpredmetno, ker so bile preživninske obveznosti poravnane. Zato se tožnik tožbenemu zahtevku ni odpovedal, pač pa se je le zavezal, da ne bo zahteval znižanja preživnine za čas do 1.1.2005. Če bi prišlo do odpovedi tožbenemu zahtevku, bi sodišče izdalo sodbo na podlagi odpovedi, kar pa se ni zgodilo.

4.Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in pooblaščencem tožencev, ti pa na revizijo niso odgovorili.

5. Revizija ni utemeljena.

6.V reviziji ni določno opredeljeno ravnanje sodišča, ki naj bi predstavljalo za revizijo relevantno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Zato s tega vidika revizijsko sodišče tudi ni moglo opraviti preizkusa sodbe pritožbenega sodišča (prim. določbe 371. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

7.Smisel sodne poravnave je v prenehanju spornega razmerja in ne v produciranju novih sporov. Po svojih pravnih učinkih pa je sodna poravnava tako imenovana materialna dispozicija, saj pravdni stranki ob njeni sklenitvi razpolagata z zahtevki materialnega prava. S tem v zvezi je pritožbeno sodišče pravilno ugotovilo, v kakšnem pravnem položaju se je tožnik znašel po sklenitvi sodne poravnave v pravdni zadevi P 286/2004, s katero se je tožnik odpovedal znižanju preživnine za čas do 1.1.2005. Odpoved znižanju preživnine je lahko s procesnega vidika pomenila le odpoved tožbenemu zahtevku za znižanje preživnine. Poravnava o spornem predmetu nadomesti izdajo sodbe v zvezi s tožbenim zahtevkom o katerem je bila sklenjena poravnava (primerjaj določbe prvega in drugega odstavka 306. člena ZPP). V primeru, da se stranka v okviru poravnave odpove tožbenemu zahtevku, sodišče ne izda posebne sodbe na podlagi odpovedi. Sodna poravnava je s sodbo izenačena tudi glede nekaterih vidikov pravnomočnosti. Tako npr. sodišče zavrže tožbo, če ugotovi, da teče pravda o predmetu, o katerem je bila prej sklenjena sodna poravnava (308. člen ZPP). Sodna poravnava ima torej naravo pravnomočne sodbe z vsemi pravnimi posledicami, poleg tega pa vsebuje tudi razrešitev spornega materialnopravnega razmerja.1 V materialnopravnem smislu predstavlja tožnikova odpoved znižanju preživnine za čas do 1.1.2005 (v okviru sodne poravnave), odpoved uveljavljanju vseh tistih razlogov za znižanje preživnine, ki so že nastali v času do 1.1.2005 (primerjaj določbe petega odstavka 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR).

8.Tožnik je v konkretni pravdi uveljavljal zgolj tiste razloge za znižanje preživnine, ki jih je že skušal uveljaviti v pravdi, zaključeni s sodno poravnavo. Tožnik je torej nov (drugačen) tožbeni zahtevek (pritožbeno sodišče zato tudi pravilno ni zavrglo tožbe) oprl na nastale spremenjene okoliščine, glede katerih se je s poravnavo zavezal, da jih proti tožencema ne bo uveljavljal. Takšen tožbeni zahtevek pa je, glede na pravne učinke sklenjene sodne poravnave, neutemeljen (kot je pravilno ugotovilo pritožbeno sodišče).

9.Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi določb 378. člena ZPP. Zavrnitev revizije vključuje tudi zavrnitev revidentovega predloga za povrnitev revizijskih stroškov (načelo uspeha v pravdi).

Op. št. (1): Primerjaj dr. Lojze Ude: Civilno procesno pravo, Založba Uradni list RS, Ljubljana 2002, stran 295.