Jedro

Sodišče izda dodatni sklep o dedovanju, če dedič dokaže, da sodišče določenega premoženja ni zajelo v sklepu o dedovanju.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu, to je v točki II. izreka razveljavi in se v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z dodatnim sklepom D 35/2020 z dne 2. 10. 2020 med drugim sklenilo, da se zavrne predlog dedinje K. K., datiran z dne 10. 7. 2020 za izdajo popravnega – dopolnilnega sklepa o dedovanju, da spada v zapuščino po zapustniku tudi nepremičnina ID znak, parcela ... . Sodišče je z vpogledom v ZK podatke za nepremičnino ID znak parcela ... ugotovilo, da zapustnik ni vknjižen kot lastnik pri tej nepremičnini, ampak je lastnica tretja oseba. Dedinja sodišču tudi ni predložila sodbe, za katero zatrjuje, da je podlaga, na podlagi katere je zapustnik pridobil lastninsko pravico na citirani nepremičnini. Ker tako ni izkazano, da spada nepremičnina ID znak, parcele ... v zapuščino, je sodišče predlog dedinje za popravo oziroma dopolnitev sklepa o dedovanju v tem delu zavrnilo.

2. Zoper odločitev, vsebovani v točki II. izreka sklepa podaja pritožbo dedinja K. K. po pooblaščenki. Pritožbo podaja iz vseh pritožbenih razlogov iz člena 338 Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V pritožbi navaja, da je kot dokaz za svoje navedbe o tem, da je zapustnik postal tudi lastnik predmetne nepremičnine na podlagi pravnomočne sodne odločbe, na podlagi katere ima vknjižba lastninske pravice deklaratoren in ne konstitutiven značaj in bi zato moralo sodišče ugotoviti, da v zapuščino po zapustniku sodi tudi nepremičnina z ID znakom ... . Dedinja je v vlogi z dne 10. 7. 2020 predlagala vpogled v sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 1513/2016 in v dokaz predloga navedla, da se le-ta že nahaja v spisu. Zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da dedinja K.K. k svojemu predlogu sodbe, na katere se sklicuje, ni predložila, protispisna. Čim je sodišče že v sklepu o dedovanju z dne 28. 5. 2020 na podlagi iste sodbe ugotovilo, da v zapuščino sodi terjatev iz sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani, I P 1513/2016 z dne 4. 9. 2018, potem mora v spisovni dokumentaciji s to sodbo razpolagati in lahko na podlagi dokaznega predloga dedinje K. K. in na podlagi vpogleda v to listino ugotovi, da se ta dedinja sklicuje na to listino. Zato je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje napačna in nezakonita, saj je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določbo postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je razlog za zavrnitev predloga dedinje K. K. z dne 10. 7. 2020 v nasprotju z listinami v spisu. Iz istih razlogov, sklep temelji tudi na pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju. Sodišče bi zato v zvezi z dokaznim predlogom dedinje moralo le-to pozvati naj listino, na katero se v predlogu sklicuje tudi predloži, če bi ob izvedbi predlaganega dokaza, to je z vpogledom v spis ugotovilo, da te listine v spisu ni. S tem v zvezi se torej izpostavlja tudi vprašanje, na kakšen način je sodišče v sklepu o dedovanju z dne 28. 5. 2020 ugotovilo, da sodi v zapuščino terjatev zapustnika iz sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 1513/2016 z dne 4. 9. 2018. Meni, da je pritožba s tem utemeljena in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Nosilni razlog sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga dedinje K. K. za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju in sicer, da spada v zapuščino po zapustniku tudi nepremičnina ID znak parcela ... je bil ta, da dedinja sodišču ni predložila sodbe, za katero zatrjuje, da je podlaga, na podlagi katere je zapustnik pridobil lastninsko pravico na citirani nepremičnini. Zato je štelo, da ni izkazano, da spada nepremičnina s tem ID znakom v zapuščino. Pritožnica v pritožbi navaja, da se morata v tu-sodnem spisu nahajati obe predmetni sodbi, na kateri se sklicuje sodišče prve stopnje in da bi zato sodišče prve stopnje lahko z vpogledom v ti dve sodbi ugotovilo, da je zapustnik pridobil lastninsko pravico na tej nepremičnini na originaren pridobitni način in je sodba le konstitutiven pridobitni način. Iz vpogledu v celoten spis D 35/2020 Okrajnega sodišča v Žalcu izhaja, da se ti dve sodbi v spisu ne nahajata. Zato bi sodišče prve stopnje moralo ravnati z vlogo dedinje, datirano z dne 10. 7. 2020 za izdajo dopolnilnega sklepa, kakor z nepopolno vlogo in bi zato moralo uporabiti določbo 108 ZPP v zvezi s členom 163 ZD pozvati predlagateljico, da predloži te listine, na katere se sklicuje. Iz tega razloga je zato potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep v delu, na katerega se nanaša pritožba, razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje (3. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD).

5. Pritožnica v pritožbi navaja, da na podlagi izreka sklepa o dedovanju D 35/2020 z dne 2. 10. 2020 o tem, da spada v zapuščino tudi terjatev za vknjižbo na zemljišču v L., na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 4. 9. 2018, II P 1513/2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 5. 6. 2019, ne more vknjižiti lastninske pravice nase kot dedinje. S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrnilo, brez da bi vpogledalo v obe sodbi, predlog predlagateljice za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, je s tem kršilo ustavno pravico dedinje do dedovanja. Zato bo moralo sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju o izdaji dopolnilnega sklepa obravnavati trditve predlagateljice, to je dedinje o tem, da iz sodbe izhaja, da je pokojni pridobil lastninsko pravico na predmetni nepremičnini na podlagi te sodne odločbe, na podlagi katere ima vknjižba lastninske pravice deklaratoren in ne konsistativen značaj in bo sodišče moralo ugotoviti ali v zapuščino po zapustniku sodi tudi nepremičnina z ID znakom.... Sodišče prve stopnje mora namreč upoštevati pri odločanju o obsegu zapuščine določbe 2. člena Zakona o dedovanju (ZD) in ustrezne določbe ZZK-1 o vknjižbi lastninske pravice. Vse to naj sodišče prve stopnje upošteva pri ponovnem odločanju o predlogu dedinje K. K. za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju (člen 221 ZD).

6. Pritožnica je priglasila tudi stroške odvetnice za sestavo pritožbe. Po določbi člena 165 ZPP pa v primeru, če sodišče druge stopnje razveljavi odločitev sodišča prve stopnje, pridrži odločitev o pritožbenih stroških za končno odločbo.