Up-583/03 - 7

6. 7. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. junija 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 1127/2002 z dne 15. 7. 2003 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo pritožnikov tožbeni zahtevek na preklic darilne pogodbe z dne 23. 4. 1984, s katero je pritožnik tožencu podaril parcelo št. 3077/2 k.o. Piran (sedaj parcela št. 5116/1 k.o. Portorož) do ½ in na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Pritožbeno sodišče je pritožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišči sta odločitev oprli na ugotovitev, da v toženčevem ravnanju ni elementov velike nehvaležnosti, ki je lahko razlog za preklic darila.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi nasprotuje odločitvi Višjega sodišča in zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Meni, da je odločitev Višjega sodišča napačna in brez razumne obrazložitve. Trdi, da je Višje sodišče po vpogledu v kazenski spis zmotno ugotovilo, da je pritožnik odstopil od kazenskega pregona. Meni, da izvedba dokaza z vpogledom v kazenski spis pomeni, da je sodišče prve stopnje izvedlo vse dokaze, ki so bili izvedeni v kazenskem postopku. Zgolj to, da se je odpovedal pričanju zoper toženca, po njegovem mnenju ne zadošča za sklepanje, da dejanje toženca nima elementov velike nehvaležnosti. Prav tako se ne strinja z ugotovitvijo pritožbenega sodišča, da s tožbenim zahtevkom v dajatvenem delu ne bi dosegel namena, ki ga je zasledoval.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnik zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, vendar njegov očitek ni utemeljen. Kršitve te pravice, ki zagotavlja ustavno procesna jamstva, namreč ne more utemeljiti zgolj z navedbami, s katerimi nasprotuje dokazni oceni sodišča o tem, kaj se je med očetom (pritožnikom) in sinom (tožencem) dejansko zgodilo in kako je treba razumeti odpoved pričanju pritožnika zoper toženca. Katera procesna jamstva naj bi sodišče pri ugotavljanju dejanskega stanja prekršilo, pa pritožnik ne pove.

5."Velika nehvaležnost" je pravni standard, kot je to ugotovilo že Višje sodišče in navedlo tudi pravno podlago zanj. Za pravne standarde je značilno, da jih v pravnem aktu ni mogoče ustrezno jezikovno in pravnotehnično izraziti.[1] Zapolnjevanje njihove vsebine z dejstvi konkretnega primera je naloga sodišča, ki v zadevi odloča. V obravnavanem primeru je sodišče tako ravnalo in svojo odločitev tudi logično in razumno obrazložilo. Zgolj dejstvo, da se pritožnik s stališči sodišča ne strinja, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave.

6.Pritožnik napačno razume izpodbijano sodbo, saj iz nje ne izhaja, da je pritožnik odstopil od kazenskega pregona. Z izrazom "tožilec" je sodišče označilo državnega tožilca in ne pritožnika kot tožeče stranke v pravdi, kot to zmotno meni pritožnik.

7.Tožbeni zahtevek pritožnika je bil zavrnjen, ker je sodišče ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji (velika nehvaležnost) za preklic darila. Stališče sodišča, kako bi se moral glasiti dajatveni del zahtevka, torej za odločitev ni bilo pomembno. Zato se Ustavno sodišče z očitki, ki se nanašajo na ta del odločitve, ni ukvarjalo.

8.Ker očitno ne gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, kot jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter članici mag. Marija Krisper Kramberger in Milojka Modrijan. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić

Opomba

[1]M. Pavčnik, Teorija prava, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997, str. 52─53.