Jedro

Sodišče prve stopnje je kot edini argument za zavrnitev zahtevka uporabilo dejstvo, da je bilo vozilo tožene stranke v času nesreče zavarovano pri zavarovalnici X d.d. O v tožbi zatrjevanih pravnoodločilnih dejstvih pa izpodbijana sodba nima nobenega razloga.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, opr. št. VL 88734/2014 z dne 2. 7. 2014 v prvem in tretjem odstavku izreka sklepa ter tožbeni zahtevek zavrnilo kot neutemeljen.

2. Tožeča stranka se je zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek za povračilo škode iz naslova prometne nesreče 7. 1. 2013, ki jo je zakrivila tožena stranka, in pri tem kot edini argument uporabilo dejstvo, da je bilo vozilo tožene stranke zavarovano v času nesreče pri zavarovalici X d. d. Tožeča stranka navaja, da je je v pripravljalni vlogi opisala potek nesreče in navedla, da je za nesrečo odgovorna tožena stranka. Tožena stranka ni ugovarjala trditvam tožeče stranke, da je krivda za nesrečo na njeni strani, smiselno je to tudi priznavala. Tudi višina zahtevka ni bila prerekana. Tožeča stranka je bila prepričana, da vozilo tožene stranke ni bilo zavarovano v času prometne nezgode. Sicer pa niti ni pomembno, če je bilo vozilo zavarovano, saj lahko oškodovanec po določbi 965. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in 20. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) zahteva povrnitev škode od oškodovanca ali direktno od zavarovalnice. Takšno stališče je zavzeto v sodni praksi, npr. v sodbi Višjega sodišča v Mariboru I Cp 772/2013. O solidarni zavezi voznika za nastalo škodo pa je sodišče odločilo v številnih sodbah. Tožeča stranka zaradi navedenega predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženi stranki naloži v plačilo nastale stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva razsoje dalje do plačila.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka je v tožbi zatrjevala, da je dne 7. 1. 2013 ob 15.20 uri na relaciji C. - D. prišlo do prometne nesreče, v kateri je tožena stranka zaradi neprilagojene hitrosti izgubila nadzor in z vozilom P. P. 1,4 z reg. št. X zapeljala na nasprotni vozni pas in trčila v osebno vozilo E. O. (VW Passat z reg. št. Y), ki je imel za svoje vozilo sklenjeno avtomobilsko kasko zavarovanje pri tožeči stranki in katerega je upravljal A. A. Tožeča stranka je v tožbi trdila, da je glede na navedeno odgovornost za škodo v celoti na strani tožene stranke. Nadalje je navedla, da je na podlagi pooblastila zavarovanca Z. leasing d.o.o. podjetju, ki je vozilo popravljalo, nakazala zavarovalnino v znesku 2.666,53 EUR in povrnitev tega zneska skladno z določili OZ o subrogaciji zahtevala od tožene stranke. Glede na take tožbene trditve je pravna podlaga tožbenega zahtevka v obstoju zakonite subrogacije po 963. členu OZ (in ne 965. členu OZ, kot napačno meni pritožba, saj ne gre za direktno tožbo oškodovanca in niti za zavarovanje pred odgovornostjo). Z izplačilom odškodnine iz zavarovanja namreč preidejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo (prvi odstavek 963. člena OZ). Tožeča stranka mora tako v tovrstni pravdi izkazati v tožbi zatrjevane predpostavke toženkine odškodninske odgovornosti (nastanek škode, kot protipravno ravnanje in vzročno zvezo; obstoj krivde se domneva). Tožena stranka pa je tista, ki mora izkazati, da ni kriva za nastalo škodo. Sodba mora tako vsebovati razloge o zgoraj navedenih pravnoodločilnih dejstvih.

6. Sodišče prve stopnje je, kot pravilno navaja tožeča stranka v pritožbi, kot edini argument za zavrnitev zahtevka uporabilo dejstvo, da je bilo vozilo tožene stranke zavarovano v času nesreče pri zavarovalnici X. d. d. O zgoraj navedenih pravnoodločilnih dejstvih pa izpodbijana sodba nima nobenega razloga, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče druge stopnje je moralo utemeljeni pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj navedene postopkovne kršitve samo ne more odpraviti (prvi odstavek 354. člena ZPP).

7. Odločitev o pritožbenih stroških je v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.