Jedro

Če želi investitor graditi drugače, kot je dovoljeno po lokacijskem dovoljenju, mora zaprositi za spremembo lokacijskega dovoljenja, če ne, sledijo ukrepi urbanističnega inšpektorja (ustavitev, odstranitev).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z odločbo z dne 18.12.1992 delno ugodila pritožbi tožnikov zoper odločbo urbanistične inšpekcije Mestne uprave za inšpekcijske službe ... z dne 17.6.1992, v delu, v katerem je ta odločila, da upravno izvršbo opravi urbanistična inšpekcija Mestne uprave inšpekcijskih služb na stroške investitorja, in sicer je ta del odločbe opravila, v preostalem delu, v katerem je tožnikoma naloženo, da odstranita stanovanjski objekt v tlorisni izmeri 28,00 x 10,00 m in športno rekreacijski objekt v tlorisni izmeri 16,50 x 8,00, kar gradita na zemljišču s parc. št. 2056/1, 2056/3 in 2056/6, pa pritožbo zavrnila. V razlogih izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je prvostopna odločba bila izdana na podlagi 4. odstavka 75. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ker tožnika nista v predpisanem roku zaprosila za izdajo spremembe lokacijskega dovoljenja, in da pri tem razlogi (objektivni ali subjektivni), zakaj tožnika nista izpolnila naložene obveznosti, pravno niso pomembni za odločitev.

Tožnika v tožbi, ki sta jo vložila 23.2.1993, pojasnjujeta, zakaj sta se odločila za spremembo pri zidavi objekta, in sicer da sta zmanjšala tlorisne dimenzije zato, da sta pridobila dodatne parkirne prostore, zaradi tega pa sta objekt povišala za eno etažo. Dalje navajata, da sta gradbeno dovoljenje zaprosila 30.9.1991, vendar jima je bila vloga zavrnjena, ker je veljavnost lokacijskega dovoljenja potekla. Ko sta uredila lokacijsko dovoljenje, sta 12.1.1992 ponovno zaprosila za gradbeno dovoljenje, ki pa jima ni bilo izdano zaradi pomanjkanja nekaterih soglasij. Dne 8.10.1992 pa sta pri LUZ-u ponovno zaprosila za spremembo lokacijske dokumentacije.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožba ni utemeljena.

Zakonitost in pravilnost prvostopne odločbe se presoja po dejanskem in pravnem stanju, kakršno je bilo ob izdaji odločbe. Spremembe v dejanskem in pravnem stanju, ki nastanejo po izdaji prvostopne odločbe, ne morejo vplivati na njeno zakonitost ob izdaji. Iz upravnih spisov izhaja, da je urbanistični inšpektor na kraju samem ugotovil, da tožnika gradita v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem št. 351-1594/90 z dne 13.11.1991, in sicer bi smela graditi stanovanjski objekt - atrij tlorisnih dimenzij 17,00 x 16,50 m (+ - 0,50m) z vertikalnim gabaritom pritličje z izkoriščenim podstrešjem, ter športno rekreacijski objekt pritličnega vertikalnega gabarita s tlorisom 21,50 x 10,50 m (+ - 0,50 m), tri teniška igrišča in 6 parkirnih mest. Tožnika pa sta zgradila tudi nadstropje, zato je tožnikoma na podlagi 2. in 3. odstavka 75. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90 - ZUN) urbanistični inšpektor naložil, da ustavita gradnjo in v roku enega meseca zaprosita za spremembo lokacijskega dovoljenja. 75. člen navedenega zakona med drugim določa, da če se gradbena dela ali drugi posegi izvajajo v nasprotju s pogoji, določenimi v lokacijskem dovoljenju, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se izvedbena dela uskladijo s pogoji lokacijskega dovoljenja, če pa se dela ne dajo uskladiti, odredi, da se gradnja ustavi, dokler si investitor ne pridobi spremenjenega lokacijskega dovoljenja. Investitor mora za spremembo lokacijskega dovoljenja zaprositi v enem mesecu po izdanem ukrepu. Če pa investitor nadaljuje dela kljub izdanemu ukrepu oziroma če pristojni organ zavrne spremembo lokacijskega dovoljenja ali če investitor v roku ne zaprosi za spremembo lokacijskega dovoljenja, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v lokacijskem dovoljenju. Kot se ugotavlja, tožnika kot investitorja nista v roku zaprosila za spremembo lokacijskega dovoljenja, zato je tudi naslednja odločba urbanističnega inšpektorja z dne 17.6.1992, s katero se tožnikoma nalaga odstranitev objekta v roku 30 dni skladna z zakonom. Iz istih razlogov je pravilna tudi odločitev tožene stranke. Razlogi, s katerimi tožnika v tožbi opravičujeta oziroma pojasnjujeta gradnjo v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem niso takega značaja, da bi lahko vplivali na zakonitost izpodbijane odločbe. Gradnja objekta bi morala biti izvedena skladno z lokacijskim dovoljenjem, kolikor pa sta tožnika želela graditi drugače, bi si morala predhodno pridobiti spremenjeno lokacijsko dovoljenje za tak objekt. Tožnika ne ugovarjata ugotovljenemu dejanskemu stanju, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je bil zakon pravilno uporabljen, zato je njuna tožba neutemeljena.

Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih zavrnilo. Zakon o upravnih sporih je sodišče na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.