Jedro

Spora o pristojnosti v tej fazi postopka še ni, saj Okrajno sodišče v Mariboru svoji pristojnosti doslej (še) ni nasprotovalo. Sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je zadevo odstopilo po njegovi oceni stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, ni mogoče šteti za negativno kompetenčno odločitev o vprašanju, katero od splošnih sodišč (okrajno ali okrožno) je stvarno pristojno za odločitev o tožbenem zahtevku v pravdi. V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča namreč odstopa na podlagi 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ni mogoče šteti kot odstopa po prvem odstavku 23. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Ljubljani (Centralni oddelek za verodostojno listino) je s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 11254/2026 z dne 6. 2. 2026 dovolilo predlagano izvršbo. Po dolžničinem ugovoru je s sklepom z dne 19. 3. 2026 sklep o izvršbi razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Mariboru.

2.Okrožno sodišče v Mariboru je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena in drugi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Meni, da je za odločanje v tem sporu podana stvarna in krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Mariboru.

3.Vrhovno sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru do spora o pristojnosti še ni prišlo in je zato predlog preuranjen.

4.V tej fazi postopka namreč še ni nastala procesna situacija spora o pristojnosti dveh prvostopenjskih sodišč splošne pristojnosti različne vrste, o katerem bi lahko odločilo Vrhovno sodišče. Okrožno sodišče v Mariboru, ki mu je bila zadeva odstopljena po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je namreč poslalo dopis Vrhovnemu sodišču s predlogom za določitev Okrajnega sodišča v Mariboru, to sodišče pa svoji pristojnosti za odločanje v obravnavani zadevi (še) ni nasprotovalo. Sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče šteti za negativno kompetenčno odločitev o vprašanju, katero od splošnih sodišč (okrajno ali okrožno) je stvarno pristojno za odločitev o tožbenem zahtevku v pravdi. V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča namreč odstopa na podlagi 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ni mogoče šteti kot odstopa po prvem odstavku 23. člena ZPP.

5.Če torej sodišče splošne pristojnosti, ki mu je bila zadeva "odstopljena" po razveljavitvi sklepa o izvršbi kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, meni, da je za odločanje o zahtevku pristojno sodišče splošne pristojnosti druge vrste, se mora s sklepom izreči za nepristojno in zadevo odstopiti temu sodišču. Vrhovnemu sodišču bo zadeva v odločanje o sporu o pristojnosti lahko predložena šele tedaj, če bi tudi sodišče, ki mu bo zadeva odstopljena v sojenje, odklonilo svojo pristojnost z utemeljitvijo, da bi moralo o zahtevku odločati sodišče, ki se je izreklo za nepristojno (okrožno namesto okrajnega). Le opisano procesno ravnanje sodišč je v skladu z ureditvijo, predpisano z ZPP (prim. določbe prvega odstavka 23. člena, prvega odstavka 24. člena in drugega odstavka 25. člena ZPP).

6.V spornem primeru, v katerem gre za vprašanje, ali je pristojno Okrožno sodišče v Mariboru ali Okrajno sodišče v Mariboru (torej eno od dveh sodišč z območja istega višjega sodišča), bi (bo) o kompetenčnem sporu, če bi (bo) ta nastal, odločalo Višje sodišče v Mariboru (prvi odstavek 25. člena ZPP).

7.Ker negativni kompetenčni spor še ni nastal, pogoji za odločanje o njem niso podani (24. člen ZPP). Vrhovno sodišče je zato predlog za odločanje v sporu o pristojnosti zavrglo (drugi odstavek 25. člena ZPP).

8.Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Prim. sklepe Vrhovnega sodišča I R 190/2024 z dne 20. 11. 2024, III R 3/2024 z dne 12. 3. 2024, I R 221/2023 z dne 6. 12. 2023, I R 173/2022 z dne 11. 1. 2023, I R 161/2022 z dne 21. 12. 2022, I R 49/2022 z dne 18. 5. 2022 in I R 133/2021 z dne 6. 10. 2021.