Jedro

Veljavna zakonodaja ne omogoča izvršilnemu sodišču, da bi po ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavilo sklep o izvršbi v celoti in zavrglo predlog za izvršbo.

Določbe novega 8. odstavka 41. člena ZIZ-J, po katerih se sodišče v primeru uveljavljanju arbitražnega sporazuma izreče za nepristojno, razveljavi v postopku opravljena dejanja in zavrže predlog za izvršbo, še ne veljajo, zato je neutemeljeno sklicevanje dolžnika na omenjeno določbo.

V primeru, ko dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine uveljavlja poleg obrazloženega ugovora glede terjatve tudi ugovor sodne nepristojnosti, izvršilno sodišče zgolj odloči, katero sodišče bo v nadaljnjem pravdnem postopku odločalo o ugovoru zoper plačilni nalog, kar pa pomeni, da bo pravdno sodišče na podlagi navedb v plačilnem nalogu in dejstev, ki so sodišču znana ter na podlagi podatkov iz ugovora zoper plačilni nalog, ugotavljalo, ali je podana sodna pristojnost.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi z dne 20. 6. 2014 razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba, ter hkrati odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Novi Gorici kot pristojnim sodiščem.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnik in navaja, da sodišče ni sledilo dolžnikovemu primarnemu predlogu in se ni izreklo za nepristojno ter ni razveljavilo opravljenih dejanj in ni zavrglo predloga za izvršbo. Izpodbijani sklep je nezakonit, saj je dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine podal ugovor sodne pristojnosti zaradi sklenjenega arbitražnega sporazuma. Nepravilno je stališče sodišča, da ima ugovor sodne pristojnosti enako posledico kot ugovor materialno pravne narave. Sodišče je mnenja, da mora o veljavnosti arbitražnega sporazuma presoditi redno sodišče, pri čemer pa mora biti upniku dana možnost, da se o veljavnosti zatrjevanega arbitražnega dogovora izjavi, to pa naj bi bilo mogoče le v kontradiktornem pravdnem postopku. Zato je odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Novi Gorici. Za takšno odločitev pa ni veljavne pravne podlage v določbah ZIZ niti ZPP. Po 62. členu ZIZ v primeru, ko dolžnik vloži obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v dovolilnem delu in opravljena izvršilna dejanja ter postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Iz teksta tako izhaja, da ima sodišče v primeru dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi procesno pooblastilo in dolžnost, da se izreče za nepristojno, pri čemer pa zakon izrecno uporablja izraz nepristojno in se torej ne omejuje na posamezne vrste nepristojnosti. V praksi to zgleda tako, da se sodišče izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču, vendar pa to torej lahko stori samo tudi takrat, kadar je to sodišče (kateremu je zadeva odstopljena) dejansko pristojno za odločanje v določenem sporu. Po nasprotnem razlogovanju to pomeni, da sodišče spora ne more in ne sme odstopiti sodišču, če takšno sodišče za odločanju o sporu ni pristojno. Potrebno je uporabiti določbe ZPP, in sicer 18. člena, po katerem mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada zadeva v sporu v sodno pristojnost. Če sodišče med postopkom ugotovi, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče, temveč kakšen drug organ, se izreče za nepristojno in razveljavi opravljena pravdna dejanja in tožbo zavrže. Če sodišče ugotovi, da zadeva ne spada v sodno pristojnost, o ostalih dveh vrstah pristojnosti sploh ne odloča. Zato je sodišče najprej dolžno presojati, ali zadeva spada v sodno pristojnost. Pri tem je potrebno ločiti med absolutno sodno nepristojnostjo, posebno vrsto relativne sodne nepristojnosti in relativno nepristojnostjo. Absolutna sodna pristojnost pomeni popolno pomanjkanje jurisdikcije sodne veje oblasti, ker je spor takšne narave, da o njem ni mogoče odločati v sodnem postopku (odločanje o izdaji gradbenega dovoljenja). Naslednja stopnja presojanja pristojnosti pa je odločanje, ali spor v konkretnem primeru spada v sodno pristojnost. To pomeni, da spor izhaja iz takšnega na primer civilno pravnega razmerja, o katerem bi sicer lahko odločalo sodišče in za odločanje o katerem je podana sodna pristojnost, vendar pa je podana takšna okoliščina, ki takšno sodno pristojnost izključuje. Takšna okoliščina pa je obstoj arbitražnega sporazuma, saj stranke arbitražnega sporazuma s pogodbeno določbo izključita sodno pristojnost za reševanje vseh sporov, ki izvirajo iz pogodbenega razmerja (sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 429/2006). Glede na to, da arbitražni sporazum derogira pristojnost državne sodne jurisdikcije, gre v predmetnem primeru sklepati, da obstoj arbitražnega sporazuma pomeni, da je podana posebna relativna sodna nepristojnost sodišča za odločanje o kateremkoli zahtevku. Tudi delitev sodišč na posamezne oddelke ne spremni dejstva, da je takšno sodišče še vedno sodišče s splošno pristojnostjo, kar pomeni, da so vsi oddelki sodišč s splošno pristojnostjo v skladu z načelom zakonitosti zavezani ravnati v skladu z Ustavo in zakonom. Glede na to, da Zakon o arbitraži, ZPP, ZIZ in Zakon o sodiščih ne vsebujejo prav nobene posebne določbe, ki bi določala, da je za odločanje o obstoju arbitražnega sporazuma pristojno točno določeno sodišče ali pa da je za odločanje predpisan prav poseben postopek, gre logično zaključiti, da je o takšni zadevi dolžno odločiti tisto sodišče, ki mu je zadeva predložena v odločanje. V konkretnem primeru je to izvršilni oddelek Okrajnega sodišča v Ljubljani in tako bi to sodišče moralo odločati o dolžnikovem ugovoru sodne pristojnosti. Sicer pa se obrazložitev in izrek sklepa ne ujemata, saj je po eni strani v obrazložitvi zapisano, da bo Okrožno sodišče v Novi Gorici odločalo o obstoju arbitražnega sporazuma, v izreku pa ni zapisano, da bo Okrožno sodišče v Novi Gorici odločalo o obstoju arbitražnega sporazuma, temveč je odločeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Novi Gorici kot pristojno sodišče. Takšen izrek pa daje podlago za zaključek, da je sodišče že opravilo preveritev procesnih predpostavk za odločanje in odločilo, da dolžnikov ugovor sodne pristojnosti ni utemeljen. Sicer pa tudi novi ZIZ-J, ki je pričel veljati 30. 7. 2014 doda novi osmi odstavek 41. člena ZIZ, katerega bi sodišče moralo upoštevati. Ravno predlagana določba ureja primere, ko je med upnikom in dolžnikom dogovorjena pristojnost arbitraže in gre za primere, ko stranki z arbitražno klavzulo izključita sodno pristojnost in določita pristojnost stalne ali ad hoc ustanovljene arbitraže. V teh primerih v primeru uspešnosti ugovora izvršilno sodišče razveljavi vsa opravljena dejanja in se izreče za nepristojno. Tako izhaja, da je tudi zakonodajalec mnenja, da lahko o obstoju arbitražnega sporazuma odloči tudi izvršilno sodišče. Po prvem odstavku 82. člena prehodnih določb novele ZIZ-J, pa bi sodišče moralo to določbo upoštevati. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba se zavrže kot nedovoljena.

5. Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da pritožba dolžnika ni dovoljena iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, kljub temu pa odgovarja glede na kompleksnost zadeve:

6. Sodni postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine je sestavljen iz postopka za izdajo plačilnega naloga in postopka dovolitve izvršbe, po pravni naravi pa gre za enoten kombiniran postopek. Smisel in cilj takšnega postopka je dvojen, to je izdaja plačilnega naloga za zahtevano terjatev kot izvršilnega naslova in dovolitev izvršbe. Vsebinska dela tega postopka sta neločljivo povezana, saj se s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne dovoli le oprava izvršbe, temveč se z naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa se sprejmeta istočasno in z istim aktom. Dolžnik lahko zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vloži ugovor, izvršilno sodišče pa lahko po trenutno veljavni zakonodaji odloči le na dva načina: (1) ugovor zavrne, ker ugotovi, da ni obrazložen v skladu s 53. členom ZIZ po 2. in 5. odstavku 62. člena ZIZ in (2) v primeru obrazloženega ugovora razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Tako veljavna zakonodaja ne omogoča izvršilnemu sodišču, da bi po ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavilo sklep o izvršbi v celoti in zavrglo predlog za izvršbo (sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 12/2008 z dne 10. 12. 2009).

7. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J, Uradni list RS št. 53/2014 z dne 15. 7. 2014), ki je stopil v veljavo 30. 7. 2014, je v 10. členu na novo določil postopanje sodišča pri izvršbi na podlagi verodostojne listine v primeru, ko sta stranki glede rešitve spora sklenili arbitražni sporazum: »Za sedmim odstavkom 41. člena se doda nov osmi odstavek, ki se glasi: »Če sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili arbitražni sporazum, lahko upnik v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora sodni postopek ustavi, sodišče izreče za nepristojno, razveljavi v postopku opravljena dejanja in zavrže predlog za izvršbo«.

8. Drugi odstavek 83. člena ZIZ-J pa določa, da spremenjeni 29.b člen, spremenjeni 40. člen, spremenjeni 41. člen, novi deveti odstavek 45. člena, spremenjeni 46. člen, spremenjeni 240. člen in novi 245.a do 245.c člen zakona se začnejo uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za njihovo izvajanje. Minister, pristojen za pravosodje, ob tehnični izpolnitvi pogojev izda sklep, v katerem določi datum, od katerega se uporabljajo navedene določbe. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

9. Tako določbe novega osmega odstavka 41. člena ZIZ-J še ne veljajo, zato je neutemeljeno sklicevanje dolžnika na omenjeno določbo.

10. Neutemeljeno je tudi dolžnikovo sklicevanje, da sodišče po določbi 62. člena ZIZ zadevo odstopi pristojnemu sodišču le takrat, ko ugotovi, da je sodišče dejansko pristojno za odločanje (oziroma po nasprotnem razlogovanju ne odstopi zadeve sodišču, če zanjo ni pristojno). Po 2. odstavku 62. člena ZIZ, če dolžnik sklep o izvršbi izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja in opravljena izvršilna dejanja. Sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Pri tem upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku. To pomeni, da izvršilno sodišče po vloženem obrazloženem ugovoru lahko zgolj odloči, da samo ni pristojno za odločanje in zadevo odstopi pristojnemu sodišču, le to pa odloča o ugovoru sodne nepristojnosti. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je potrebno ugovor sodne nepristojnosti uveljavljati pri prvem procesnem dejanju, torej v primeru začetega izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine, pri dolžnikovem prvem procesnem dejanju, to je pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (II Cp 3450/2013, I Cp 4507/2010, I Cp 2171/2012, I Cp 1465/2003). Vendar v primeru, ko dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine uveljavlja poleg obrazloženega ugovora glede terjatve tudi ugovor sodne nepristojnosti, z izdajo sklepa po določbi 2. odstavka 62. člena ZIZ izvršilno sodišče zgolj odloči, katero sodišče bo v nadaljnjem pravdnem postopku odločalo o ugovoru zoper plačilni nalog, kar pa pomeni, da bo pravdno sodišče na podlagi navedb v plačilnem nalogu in dejstev, ki so sodišču znana ter na podlagi podatkov iz ugovora zoper plačilni nalog, ugotavljalo, ali je podana sodna pristojnost. Načeloma je vprašanje pristojnosti sodišča odvisno od odgovora, ali sta se stranki sporazumeli o arbitražnem reševanju spora, po določbi 464. člena ZPP pa se bo sodišče v primeru ugotovljenega arbitražnega dogovora na ugovor dolžnika (tožene stranke), izreklo za nepristojno in bo razveljavilo opravljena dejanja ter plačilni nalog.

11. Dolžnik tako v fazi, ko zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazloženo ugovarja, ne more doseči zanj bolj ugodne rešitve, kot je sprejeta v izpodbijanem sklepu (torej ne more po trenutni zakonodaji doseči razveljavitve sklepa o izvršbi v celoti in zavrženje predloga za izvršbo, kot si to prizadeva v pritožbi), kar pomeni, da pravnega interesa za pritožbo nima. Pomanjkanje pravnega interesa pa pomeni procesno predpostavko, na katero pazi sodišče ves čas postopka, zato je pritožba nedovoljena in jo je pritožbeno sodišče zavrglo po določbi 346. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

12. Ker dolžnik v pritožbenem postopku ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka na podlagi določbe 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.