Jedro

Ker se postopek ureditve meje vodi in rešuje v korist vseh mejašev, je ZNP v 139. členu določil, da skupne stroške postopka trpijo udeleženci v sorazmerju z dolžino svojih meja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v I. in II. točki izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo o skupnih stroških, nastalih v nepravdnih postopkih N 388/2014 in N 389/2014, ki sta se skupaj vodila zaradi enotne ureditve meje. Med drugim je sklenilo, da je nasprotna udeleženka A. F. dolžna predlagatelju F. Š. povrniti skupne stroške nepravdnega postopka v višini 266,22 EUR (I. točka izreka), predlagatelju H., d. o. o., L., pa v višini 228,72 EUR (II. točka izreka).

2. Nasprotna udeleženka A. F. se v laični pritožbi pritožuje zoper odmerjene skupne stroške, ki se nanašajo na plačilo izvedenine za izvedenca geodetske stroke in jih mora plačati predlagateljema F. Š. in H., d. o. o., vsakemu v znesku 228,72 EUR. Meni, da teh stroškov ni dolžna plačati, saj je 9. 7. 2015 sodišču prve stopnje z dopisom sporočila, da odstopa od tožbe, in predlagala, da se jo po potrebi vabi kot pričo. Sprejema pa strošek iz naslova plačila sodne takse v znesku 37,50 EUR, ki ga dolguje F. Š.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po podatkih spisa (katerega del je tudi spis N 410/2014) je razvidno, da so se med v uvodu navedenimi udeleženci vodili trije nepravdni postopki zaradi ureditve meja, med njimi tudi postopek N 410/2014 na predlog predlagateljica A. F. z dne 22. 7. 2014. Ker je predlagateljica A. F. 9. 5. 2015 umaknila predloga, je bil ta nepravdni postopek pravnomočno ustavljen.

5. V nepravdnih zadevah N 388/2014 na predlog predlagatelja F. Š. in N 389/2014 na predlog predlagateljice H., d. o. o., zaradi ureditve meja, je bila pritožnica udeležena kot nasprotna udeleženka, saj je solastnica posameznih nepremičnin, med katerimi je bila meja sporna. V postopku zaradi ureditve meja v skladu s 132. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, ki se uporablja na podlagi 216. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1, Ur. l. RS, št. 16/19) morajo namreč sodelovati vsi solastniki mejnih zemljišč, med katerimi je meja sporna, saj je v nasprotnem primeru tak predlog nepopoln in ga ni mogoče vsebinsko obravnavati. Lastniki mejnih nepremičnin so nujni sosporniki. Brez njihovega sodelovanja v postopku o sporni meji ne bi bilo mogoče odločiti. Ker se postopek ureditve meje vodi in rešuje v korist vseh mejašev, je ZNP v 139. členu določil, da skupne stroške postopka trpijo udeleženci v sorazmerju z dolžino svojih meja. Ker je bila pritožnica udeleženka postopkov N 388/2014 in N 389/2014, v katerih je že pravnomočno urejena meja, se ne more braniti obveznosti plačila skupnih stroškov, ki so nastali v obeh postopkih.

6. V izpodbijanem sklepu je razvidno, da je sodišče prve stopnje vsled skupnega/enotnega obravnavanja meje skupne stroške odmerilo in porazdelilo posebej glede sodnih taks in posebej glede izvedenine. V pritožbi strošek sodne takse v znesku 37,50 EUR (v zadevi N 388/2014), ki ga mora pritožnica povrniti predlagatelju F. Š., ni sporen. Ker umik predloga v tretjem postopku, ki je bil pravnomočno ustavljen, nima vpliva na obravnavani zadevi, v katerih pritožnica nastopa kot nasprotna udeleženka, je dolžna v sorazmerju z dolžino svoje meje in glede na število udeležencev postopka plačati oziroma povrniti tudi sorazmeren del stroškov za delo sodnega izvedenca2, ki sta jih založila predlagatelja F. Š. in H., d. o. o. Ker pritožnica v izpodbijanem sklepu opredeljenega načina odmere in obračuna stroškov izvedenca, ki odpade nanjo, konkretno ne izpodbija, pritožbeno sodišče pa v okviru uradnega preizkusa tudi ni ugotovilo kršitev procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 ki je podal izvedensko mnenje, ki se je nanašalo na oba postopka