13. 6. 2019

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Alena Belca, Maribor, in Metke Levačič, Zgornja Polskava, na seji 13. junija 2019

sklenilo:

Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 77. člena Sodnega reda (Uradni list RS, št. 87/16) v delu, ki se glasi "razen če sodnik v posamezni zadevi določi drugače", se zavržeta.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnika sta vložila pisanji, opredeljeni kot "Pridružitev pobudi za oceno ustavnosti št. U-I-292/18". Glede na to, da v Zakonu o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) institut pridružitve pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, ni določen, je Ustavno sodišče vloženi pisanji štelo za pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa. Predmet pobud je del drugega odstavka 77. člena Sodnega reda. Izpodbijana določba Sodnega reda naj bi bila v nasprotju z 21., 22., 23., 27. in 29. členom Ustave ter 6. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Pobudnika med drugim utemeljujeta, da je obdolženec zaradi posaditve na zatožno klop sredi dvorane v manj ugodnem pravnem položaju od državnega tožilca.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. V primeru, ko pobudnik vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa, ki ne učinkuje neposredno (kar pomeni, da brez vmesnega posamičnega akta ne vpliva na pravni položaj posameznika), je njegov pravni interes za presojo ustavnosti odvisen od izpolnjenosti pogojev za obravnavo hkrati vložene ustavne pritožbe.[1]

3.Drugi odstavek 77. člena Sodnega reda predpisuje: "Na glavni obravnavi je v razpravnih dvoranah mesto tožilca, tožeče stranke oziroma predlagatelja na sodnikovi levi strani, zagovornika, obdolženca, tožene stranke oziroma nasprotne stranke pa na sodnikovi desni strani, razen če sodnik v posamezni zadevi določi drugače." Določba Sodnega reda v izpodbijanem delu ne učinkuje neposredno. Uveljavitev izjeme od predvidenega sedežnega reda je namreč mogoča le s posebno sodniško odločitvijo.[2] Drugi odstavek 303. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 66/17 in 22/19 – ZKP) predpisuje, da zoper odločbe, ki se nanašajo na vzdrževanje reda in vodstvo glavne obravnave, razen zoper sklep o kazni, ni pritožbe. To pomeni, da se lahko morebitne kršitve v zvezi s temi odločbami uveljavljajo s pravnimi sredstvi zoper končno odločitev sodišča v kazenskem postopku.[3]

4.To pomeni, da bosta lahko pobudnika šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev hkrati z ustavnima pritožbama zoper končni odločitvi sodišč v kazenskih postopkih vložila tudi pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijane določbe. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudi zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-92/16 z dne 12. 9. 2016.

[2]Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-292/18 z dne 9. 5. 2019.

[3]Primerjaj tretji odstavek 399. člena ZKP, s katerim je predpisano, da se sklepi, ki se izdajo za pripravo glavne obravnave in sodbe, smejo izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo.