Jedro

Pritožbeno sodišče sicer ne pritrjuje zaključkom prve stopnje, da milejši ukrep kot je hišni pripor, pri obdolžencu ne pride v poštev zato, ker bi imel obdolženi nemoten dostop preko spletnih aplikacij in telekomunikacijskih naprav, na takšen način pa so obdolženi v obravnavanem primeru navezali kontakt z oškodovancem (sploh ob upoštevanju dejstva, da se mu ne očita, da bi bil on tisti, ki bi vzpostavil stik z oškodovancem preko mobilnega telefona). Očitana kazniva dejanja zoper oškodovanca naj bi bila vendarle storjena po tem, ko je bil z njim navezan stik in je bil na tak način zvabljen na dogovorjeno mesto. Vendar pa kljub temu to ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa in pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da drug milejši ukrep za osumljenca po ZKP ne pride v poštev, ampak je varstvo zdravja in življenja drugih morebitnih oškodovancev možno doseči le z nadaljnjim odvzemom njegove prostosti, torej, da se takšno osebo izloči iz širšega družbenega okolja. Le tako bo mogoče zagotoviti varnost potencialnih oškodovancev, saj bi v nasprotnem primeru lahko pripravili teren za izvršitev novega istovrstnega kaznivega dejanja. Pritožbeno sodišče, tako kot sodišče prve stopnje, ocenjuje, da hišni pripor za osumljenca zagotovo ne more biti dovolj učinkovit ukrep, glede na ugotovljeno intenzivnost ravnanja obdolženca in ostalih soobdolženih in glede na njegove ugotovljene negativne lastnosti. Varovanje življenja oškodovancev in varnosti le-teh pa tudi po oceni pritožbenega sodišča pretehta nad pravico obdolženega do svobode gibanja, saj je zaradi izvrševanja kaznivih dejanj resno ogrožena njihova varnost.

Dopolnitev 18. let je tako pomembna meja, ki prinaša številne posledice, tudi v kazenskem pravu in s seboj prinese tudi večjo odgovornost. Meja med mladoletnostjo in polnoletnostjo je jasno postavljena, obdolženi pa jo je v času, ko naj bi storil očitana kazniva dejanja, edini presegel (četudi zgolj za 20 dni), zato je drugačna obravnava tudi utemeljena. Pri obdolžencu je tako pripor tudi po oceni pritožbenega sodišča neogibno potreben, nujen in sorazmeren ukrep, hišni pripor pa ni ustrezen in primeren ukrep, ki bi obdolžencu tudi fizično onemogočil izvrševanje kaznivih dejanj in pogoji za izrek hišnega pripora niso podani.

Izrek

Glede navedb zagovornika, da je obdolženi A. A. neenako obravnavan v primerjavi z drugimi sostorilci, ki so bili mladoletni in so za razliko od njega imeli celo vidnejšo vlogo pri izvršitvi domnevno storjenih kaznivih dejanj ter da mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da enakost pred zakonom pomeni predvsem dosledno uporabo zakona oziroma konsistentno implementacijo pravne norme. To pomeni, da so pred zakonom vsi subjekti enaki takrat in toliko, kadar in kolikor jih zakon zaradi enakih (to je bistveno podobnih) značilnosti uvršča v isto kategorijo. Načelo enakosti pred zakonom je torej zgolj relativno oziroma sorazmerno, kajti zakonodajalec mora imeti možnost za ustrezno razlikovanje med subjekti in situacijami. Čeprav navedena ustavna določba izraža načelo enakosti pred zakonom, pa je treba to načelo v povezavi z načelom pravne države iz 2. člena Ustave razumeti širše, to je tudi kot načelo enakosti v zakonu, kar pomeni, da mora že zakonodajalec sorazmerno enake subjekte in njihova ravnanja urejati enako ter da mora za neenake subjekte in njihova ravnanja ter položaje uporabiti sorazmerno neenaka merila.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Že zakonodajalec pa je ocenil, da mladoletni in polnoletni storilci kaznivih dejanj niso v tako primerljivem položaju, da med njima ne bi bilo dopustno določeno razlikovanje in različna obravnava. Mladoletnike, kot posebno kategorijo storilcev kaznivih dejanj, namreč že sam ZKP obravnava drugače (posebej v XXVII. poglavju, z naslovom Postopek proti mladoletnikom). Zoper mladoletnike tako teče poseben postopek, pri katerem ima še poseben pomen hitrost postopka, predvidene so tudi drugačne sankcije, mladoletniki imajo v postopku specifične pravice, ki jih polnoletni storilci nimajo, razlika pa je tudi pri izreku omejevalnih ukrepov, kot je pripor. Starost storilca ob storitvi kaznivega dejanja je tako nespremenljivo in odločilno dejstvo, od katerega je odvisno, kakšen postopek bo tekel, kot tudi, kakšna bo sankcija. Takšno legitimno razlikovanje med polnoletnimi in mladoletnimi storilci torej temelji že na zakonodajalčevi presoji, da ti dve kategoriji storilcev kaznivih dejanj nista v enakem in ne v primerljivem položaju. Pri tem ima pripor pri mladoletnikih tudi drugačno funkcijo in se presoja z drugih vidikov (vzgojnih, izobraževalnih), kot je to že presodilo tudi sodišče prve stopnje. Ne gre spregledati, da je A. A. edini od domnevnih sostorilcev, ki se več redno ne šola, temveč je bil že v procesu iskanja zaposlitve, torej tudi s tega vidika ni v enakem položaju kot ostali domnevni mladoletnimi sostorilci, ki se še redno šolajo.

1.S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje obdolženemu A. A. podaljšalo pripor za 2 meseca, to je do vključno 14.1.2025 do 6.08 ure, iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).

2.Zoper sklep se je pravočasno pritožil zagovornik zaradi kršitve 14. in 20. člena Ustave RS, kršitve 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP, ki je bistveno vplivala na zakonitost sklepa in absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Predlagal je, da Višje sodišče v Celju tej pritožbi ugodi, napadeni sklep spremeni in pripor nadomesti s hišnim priporom, ki naj se izvaja na naslovu obdolženčevega doma, ... .

Dopolnitev 18. let je tako pomembna meja, ki prinaša številne posledice, tudi v kazenskem pravu in s seboj prinese tudi večjo odgovornost. Meja med mladoletnostjo in polnoletnostjo je jasno postavljena, obdolženi pa jo je v času, ko naj bi storil očitana kazniva dejanja, edini presegel (četudi zgolj za 20 dni), zato je drugačna obravnava tudi utemeljena. Pri obdolžencu je tako pripor tudi po oceni pritožbenega sodišča neogibno potreben, nujen in sorazmeren ukrep, hišni pripor pa ni ustrezen in primeren ukrep, ki bi obdolžencu tudi fizično onemogočil izvrševanje kaznivih dejanj in pogoji za izrek hišnega pripora niso podani.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V nasprotju s pritožnikom, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so še vedno izkazane vse okoliščine, ki utemeljujejo podaljšanje pripora zoper priprtega obdolženca in sicer, da je podan utemeljen sum, da je storil očitana mu kazniva dejanja, da je še vedno ponovitveno nevaren, da je pripor zoper njega neogibno potreben za varnost ljudi, ki je ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi in da je pripor kot najhujši poseg v osebno svobodo obdolženca tudi sorazmeren ukrep.

Ker ob obrazloženem pritožbeni očitki zagovornika obdolženca niso utemeljeni in ker tudi pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

5.Sodišče prve stopnje je na straneh 3 do 17 pritožbeno izpodbijanega sklepa argumentiralo obstoj utemeljenega suma, da je obdolženec z zavestnim sodelovanjem pri storitvi skupaj s sostorilci izvršil očitana kazniva dejanja. Tako je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno podarilo, da utemeljen sum, da je obdolženi v sostorilstvu storil očitana kazniva dejanja izhaja iz podatkov in dokazov, ki jih je policija zbrala v predkazenskem postopku, in sicer iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon, uradnih zaznamkov o zbranih obvestilih, uradnih zaznamkov o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja, medicinske dokumentacije za oškodovanca in fotografij oškodovanca ter zapisnikov o preiskavi stanovanja in osebni preiskavi.

6.Ob pritrditvi razlogom izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče poudarja zlasti vsebino izjav oškodovanca, zbranih v predkazenskem postopku, iz katerih izhaja, da je bil v ... ... oziroma na čistini bližnjega gozda napaden s strani več oseb, pri čemer je preštel vsaj šest napadalcev, ki so ga vsi večkrat udarili, ga ozmerjali s pedofilom, strgali oblačila z njega, ga silili v ponižujoča ravnanja, mu odvzeli telefon itn. Iz izjav oškodovanca, ki je tudi staršema B. B. in C. C. zaupal, da ga je napadlo in preteplo šest fantov, je na ravni utemeljenosti suma razvidno, da je šlo za usklajeno ravnanje vseh sostorilcev, vključno s A. A., ki so vsi najmanj privolili v prepovedane posledice očitanih jim kaznivih dejanj.

Če bo za obdolženega nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.

7.Obdolženi A. A. je bil nadalje s strani policistov prepoznan na posnetkih nadzornih kamer v bližini kraja dejanja, prav tako je bil prepoznan na posnetkih, ki so se nahajali njegovem v mobilnem telefonu, kar vse potrjuje obstoj utemeljenega suma, da naj bi skupaj z ostalimi sostorilci storil očitana mu kazniva dejanja.

8.Pri pregledu posnetkov video nadzorne kamere "terase levo", "terasa desno" in "ploščadi splavar", je bilo namreč ugotovljeno, da so dne 6. 9. 2024 ob 16.28 uri iz smeri ... nabrežja proti ... prihajali peš štirje mlajši moški, ki so se namenili preko ... mostu v smeri proti ... parku. Med preiskovanjem kaznivih dejanj je bilo ugotovljeno, da je prvi v skupini mladoletni Č. Č., drugi v skupini je A. A., tretji v skupini z embalažo v levi roki je mladoletni D. D. in zadnji četrti v skupini, ki z obema rokama nosi embalažo, je mladoletni E. E. Ravno tako je bil A. A. viden na posnetku, ko sta se dva fanta dne 6. 9. 2024 ob 17.39 uri mimo tenis igrišča vrnila do skuterja in se odpeljala. Med preiskovanjem kaznivega dejanja je bilo namreč ugotovljeno, da je sopotnik na skuterju obdolženi A. A., ki se je iz ... parka odpeljal z voznikom skuterja, katerega identiteta je bila kasneje ugotovljena, gre za F. F. Pri pregledu posnetkov video nadzorne kamere Supermarket Spar "blagajne izhod" je bilo ugotovljeno, da je ob 16:21 uri do blagajne pristopil mlajši moški, oblečen v belo kratko majico, z znakom Nike na prsni strani, na rokavih so vidne črte, ki potekajo od ovratnika proti koncu rokava. Moški je imel oblečeno trenirko črne barve, ter obute bele športne copate, na desni rami pa je imel zgornji del trenirke črne barve. Moški je na blagajniški pult oziroma tekoči trak položil dva zavojčka s šestimi pločevinkami piva Zlatorog 0,33 1, zelene barve, medtem je iz posnetka vidno, da v ustnicah drži plačilno kartico rdeče barve. Med preiskovanjem kaznivega dejanja je bilo ugotovljeno, da je moški obdolženi A. A., ki je star 18 let in se je pri blagajni izkazal z osebno izkaznico, kot polnoletna oseba za nakup piva.

Zveza:

9.Tekom hišne preiskave so bili pri A. A. zaseženi predmeti: podkapa črne barve, z logotipom križa, pulover s kapuco, črne barve, z logotipom CK, velikost M, pulover s kapuco, črne barve, z logotipom Air Jordan, velikost S, pulover s kapuco, črne barve, z logotipom Under Armour, velikost SM, hlače iz blaga, črne barve, z logotipom CK, velikost M, hlače iz blaga, črne barve, z logotipom FSBN, velikost M % majica s kratkimi rokavi, bele barve, z logotipom NIKE in črtami na rokavu, velikost XS, superge, bele barve, znamke NIKE, velikost 44.5, mobilni aparat, znamke Apple, model iPhone ..., serijska številka ..., IME11: ..., IMEI2: ..., v črnem plastičnem ovitku z motivom avtomobila in z vstavljeno SIM kartico mobilnega operaterja Al, kateri pripada telefonska številka ... . Od obdolženca A. A. je bila pridobljena pisna privolitev za preiskavo elektronske naprave. Zasežen mobilni telefon so policisti posredovali na Oddelek za računalniško preiskovanje, Sektorja kriminalistične policije, Policijske uprave Celje, kjer je bila nato 15. 10. 2024 ob 15.00 uri opravljena preiskava elektronske naprave. Na mobilnem telefonu A. A. so zaznani izseki posnetkov 7 osumljenih v gozdu z podkapami na obrazih pred samo izvršitvijo kaznivega dejanja. Policisti pa so pri pregledu zavarovanih elektronskih podatkov na zaseženi elektronski napravi obdolženega A. A. zasledili posnetke zamaskiranih fantov, ki se znašajo nad oškodovancem, ki je oblečen le v spodnjice, katere je najverjetneje s svojim telefonom izdelal ravno obdolženi A. A., kar izhaja iz UZ o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 16. 10. 2024.

10.Dokazni standard utemeljenega suma sporoča, da je verjetnost, da je obdolženi izvršil očitana mu kazniva dejanja večja od verjetnosti, da jih ni. Glede na vse zbrane dokaze je očitno, da je celotna skupina sostorilcev, vključno s A. A., sodelovala pri izživljanju nad oškodovancem in izvrševanju očitanih jim kaznivih dejanj. Zagovornik v tej fazi postopka pri presoji pogojev za podaljšanje pripora ne more uspeti z navedbami, da naj bi bili posnetki obdolžencu poslani iz drugega telefona, da se je obdolženi samo naključno znašel na kraju storitve kaznivega dejanja ali da on ni vzel denarja oškodovancu. Ne glede na to, da za ugotovitev potrebnega dokaznega standarda v dani fazi postopka še ni treba povsem natančno determinirati ravnanj vseh udeleženih soobdolžencev, je ob očitku ravnanja v sostorilstvu udeleženim akterjem mogoče pripisati tudi tiste posledice, ki jih niso neposredno povzročili sami, na ravni utemeljenega suma pa se razkrije, da so vsi skupaj uporabili silo zoper oškodovanca, da bi si protipravno prilastili ves denar, ki ga je imel s seboj, da so vsi z oškodovcem grdo ravnali, ga pretepali in ga spravljali v podrejen položaj ter mu v součinkovanju njihovih izvršitvenih ravnanj povzročili tudi hudo telesno poškodbo. Posledično je razumen zaključek sodišča prve stopnje, da iz povzetih dejstev in okoliščin izhaja utemeljen sum, da je imel tudi A. A. aktivno vlogo pri izvrševanju kaznivih dejanj v sostorilstvu in da je verjetnost, da je slednji izvršil očitana mu kazniva dejanja vsekakor večja od verjetnosti da jih ni. Tako je podan obstoj utemeljenega suma.

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 201

11.Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da v izpodbijanem sklepu ugotovljene subjektivne in objektivne okoliščine zanesljivo kažejo na obdolženčevo ponovitveno nevarnost. Glede obstoja objektivnih okoliščin je pravilno poudarilo težo, način in okoliščine storitve obravnavanih kaznivih dejanj. Očita se mu namreč storitev kaznivih dejanj, za katere so predpisane visoke zaporne kazni, poleg tega pa je pravilno izpostavilo način storitve, v okviru katerega so mladoletni in polnoletni obdolženi z oškodovancem ravnali izredno surovo. Sodišče prve stopnje je pravilno sklepalo, da ima obdolženec, glede na sodelovanje v takšni opisani organizirani skupini, izrazito negativne osebnostne lastnosti in je brezbrižen do drugih, saj naj bi dejanja storil iz maščevalnosti ter iz nizkotnih nagibov. Tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da brutalnost, agresivnost, predrznost, vztrajnost pri izživljanju nad načrtno izbranim posameznikom in brezobzirnost, ki jih je obdolženi izkazal pri storitvi očitanih kaznivih dejanj, kažejo na določene osebnostne lastnosti, zaradi katerih je mogoče sklepati o obstoju verjetnosti, da se bo na podoben način vedel tudi v prihodnje. Okoliščine, v katerih naj bi bila izvršena kazniva dejanja, pa kažejo tudi na to, da je obdolženi sam privolil, da na poziv ostalih soobdolžencev odide v ... park, kjer je že čakal oškodovanec, ki je tja prišel pod pretvezo obdolžencev, ki so ga nato odvlekli v mestni gozd, torej na skriti prostor, kjer so se izživljali nad njim in ga pretepali ter nenazadnje tudi oropali.

12.Zagovornik s pritožbenimi navedbami, da obdolženi v času po storitvi kaznivega dejanja, pa do odločanja o odreditvi pripora, ni storil drugega kaznivega dejanja in da zato ni ponovitveno nevaren, ne more uspeti. Ta čas je trajal le dober mesec in zagotovo ni odločilen za presojo ponovitvene nevarnosti, ki je, glede na opisane objektivne in subjektivne okoliščine nedvomno podana. Predhodna nekaznovanost pa je zgolj ena od okoliščin, ki kaže na ponovitveno nevarnost, vsekakor pa to ni edina okoliščina, ki bi kazala na konkretno in realno nevarnost, da bo obdolženec, v primeru izpustitve na prostost, ponovno izvrševal kazniva dejanja. Pritožbena trditev, da je na obdolženca že enomesečni pripor vzgojno vplival tako, da kaznivih dejanj ne bo več izvrševal, tudi pritožbenega sodišča, ob upoštevanju vseh ugotovljenih okoliščin, ne pripelje do zaključka, da priporni razlog ponovitvene nevarnosti ni podan.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

13.Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je v obravnavanem primeru podan tudi tretji pogoj za odreditev pripora, in sicer neogibnost in sorazmernost odrejenega ukrepa. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da je pripor edini primeren in učinkovit ukrep, ki bo obdolžencu tudi fizično onemogočil izvrševanje kaznivih dejanj.