Uporaba osebnih podatkov otroka ob vpisu v srednjo šolo brez soglasja enega od staršev

Datum

12.02.2025

Številka

07121-1/2025/146

Kategorije

Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih, Šolstvo

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 3. 2. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede uporabe osebnih podatkov otroka ob vpisu v srednjo šolo brez soglasja enega od staršev. Zanima vas, ali lahko en od staršev vpiše otroka v srednjo šolo v svojem kraju bivanja brez soglasja drugega starša.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) in 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Glavno vprašanje je, ali vpis otroka v srednjo šolo, bistveno vpliva na otrokov razvoj in kot tak zahteva sporazumno soglasje obeh staršev, ali pa gre za vprašanje otrokovega dnevnega življenja in lahko odločitev o objavljanju fotografije otroka na splet sprejme starš, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo.

Omejena sodna praksa o tovrstnem vprašanju sicer nakazuje, da bi lahko šolanje otroka bistveno vplivalo na njegov zdrav razvoj in kot tako praviloma zahteva sporazumno soglasje obeh staršev. IP upoštevaje navedeno meni, da morata starša glede vpisa mladoletnega otroka v srednjo šolo, sprejeti sporazumno odločitev, saj tako ravnanje temelji na soglasju obeh staršev, ki jima (v tem obsegu) ni bila odvzeta starševska skrb.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more niti ne sme podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

Glede vašega vprašanja pojasnjujemo, da v času mladoletnosti otrok za njihove pravice in koristi skrbijo starši. Glede varstva in vzgoje mladoletnega otroka se namreč uporabljajo določila Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju DZ), ki v 6. členu določa, da je starševska skrb celota obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj. Starševska skrb praviloma pripada skupaj obema staršema. Starševska skrb so obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na skrb za otrokovo življenje in zdravje, njegovo vzgojo, varstvo in nego, nadzor nad otrokom in skrb za njegovo izobraževanje ter obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na zastopanje in preživljanje otroka ter na upravljanje njegovega premoženja (136. člen DZ). Pristojni organ lahko omeji ali odvzame starševsko skrb enemu ali obema od staršev pod pogoji, ki jih določa ta zakonik.

Starševsko skrb izvajata oba od staršev sporazumno v skladu s koristjo otroka (prvi odstavek 151. člen DZ). Kadar starši ne živijo skupaj in otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo obema od staršev, odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, sporazumno in v skladu s koristjo otroka. Če se sama o tem ne uspeta sporazumeti, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njuno željo pa tudi mediatorji (drugi odstavek). Tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja in o otrokovem stalnem prebivališču, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj (tretji odstavek). Če se starši v primerih iz prejšnjih odstavkov ne sporazumejo o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odloči o tem sodišče (četrti odstavek).

Iz prejšnjega odstavka tako izhaja, da morata starša, ki nosita starševsko skrb, o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odločati sporazumno, o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja pa lahko odloča tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, sam. Za kakšno vprašanje torej gre (ali gre za takšno, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj, ali takšno, ki se tiče otrokovega dnevnega življenja) pa se mora presojati in izpeljati iz konkretnega namena obdelave osebnih podatkov.

Sodna praksa, ki bi razreševala vprašanje, ali gre pri vpisu otrok v srednjo šolo za vsebino, o kateri morata oba starša odločati sporazumno, ni obširna. Iz sodbe Upravnega sodišča opr. št. II U 537/2019-19 z dne 19. 8. 2020, ki se sicer nanaša na osnovnošolsko tematiko, izhaja, da „se v okviru starševske skrbi po prvem odstavku 136. člena DZ morajo starši sporazumeti tudi o tem, kje se otrok redno šola, in da je navedeno predmet sporazuma obeh staršev. Pri tem je glavni namen starševske pravice zavarovati konkretno korist posameznega otroka, ki je največje vodilo ter lahko otrokove koristi, odvisno od njihove narave in resnosti presežejo koristi starša. Navedeno izhaja iz prvega odstavka 151. člena DZ, ki določa, da izvajata starševsko skrb oba od staršev sporazumno v skladu s koristjo otroka.“

Iz navedene sodbe lahko torej sklepamo, da sodišče odločanje o šolanju otroka razume kot odločitev, ki jo morata starša sprejeti sporazumno.

IP pri tem ponovno poudarja, da ni pristojen za opredeljevanje, ali bi tudi v vašem konkretnem primeru šlo za takšno vrsto vprašanja, ki lahko bistveno vpliva na otrokov razvoj in bi kot tako zahtevalo soglasje obeh staršev. Dokončno stališče o tem vprašanju lahko zavzame zgolj sodišče. V primeru, da sporazum med staršema glede načina izvajanja starševske skrbi ni možen, se mora posameznik za rešitev spora obrniti s tožbo neposredno na sodišče, ki v svoji odločitvi odloči in predpiše način izvajanja starševske skrbi v konkretnem primeru.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila

mag. Vanja Zrimšek, svetovalka IP

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka