Jedro

Zgolj to, da se nesreča ni zgodila čisto natančno tako, kot zatrjuje tožnik, sicer še ne bi pomenilo razbremenitve plačila odškodnine. Vendar so nasprotja med trditvami in izpovedbama domnevnih udeležencev prometne nesreče ter izvedenskim mnenjem tako drastična, da zaradi suma v fingiranost prometne nesreče zavarovalni primer oz. odgovornost toženkine zavarovanke nista prepričljivo dokazana.

Ker tožnik ni dokazal zatrjevanega poteka prometne nesreče, ni dokazal zatrjevanega zavarovalnega primera. Zato je zahtevek pravilno zavrnjen.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek za plačilo 15.000 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi in tožniku naložilo povrnitev toženkinih stroškov postopka.

2.Tožnik je zoper to sodbo vložil pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, s stroškovno posledico. Pritožba graja zavrnitev dokaznega predloga tožnika po postavitvi drugega izvedenca cestno prometne stroke, saj naj sodni izvedenec ne bi odgovoril na vsa zastavljena vprašanja tožnika in z zaslišanjem svojih pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju ni odpravil. Sodišče bi moralo iz spisa izločiti strokovno mnenje izvedenca A. A., ki ga je pridobila toženka, saj se je sodni izvedenec s tem mnenjem seznanil, zato je njegovo izvedensko mnenje nestrokovno in ni neodvisno. Sodišče se je zmotno pretežno oprlo na dognanja izvedenca in ne na izpovedbi tožnika in priče B. B., ki sta bila udeleženca škodnega dogodka. Pritožba nadalje izpostavlja dve domnevno sporni izjavi sodnega izvedenca, ki ju je ta podal med svojim zaslišanjem.

3.Na pritožbo je odgovorila toženka ter predlagala njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Noben od uveljavljanih pritožbenih razlogov ni podan; sodišče prve stopnje ni zagrešilo napak ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva.

6.Tožnik v tem postopku zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi mu jo povzročila toženkina zavarovanka v prometni nesreči 30. 6. 2020 na Hrvaškem. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, saj je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da škodni dogodek ni nastopil tako, kot je tožnik zatrjeval. Čeprav pritožnik zoper sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu ZPP, je srž pritožbenih navedb usmerjena le v grajo dokazne ocene njegove izpovedi in nepravilnosti izvedeniškega mnenja. Pritožbeno sodišče te očitke zavrača kot neutemeljene.

7.Dokazna ocena sodišča prve stopnje je napravljena skrbno, vestno in analitično, upoštevajoč temeljne napotke iz 8. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče je razumno presodilo izpovedi tožnika in priče B. B. ter nato svojo odločitev utemeljeno oprlo zlasti na mnenje sodnega izvedenca. Pritožbeno sodišče soglaša z dokaznim zaključkom, da ugotovljene okoliščine prometne nesreče ne potrjujejo, da je dogodka prišlo na način, kot zatrjujeta tožnik in priča. Vse izpostavljene nejasnosti in nelogičnosti, ki jih je ugotovil sodni izvedenec, utemeljujejo zaključek, da tožnik ni uspel prepričljivo dokazati, da mu je toženkina zavarovanka sploh povzročila škodo v prometni nesreči. Zgolj to, da se nesreča ni zgodila čisto natančno tako, kot zatrjuje tožnik, sicer še ne bi pomenilo razbremenitve plačila odškodnine. Vendar so nasprotja med trditvami in izpovedbama domnevnih udeležencev prometne nesreče ter izvedenskim mnenjem tako drastična, da zaradi suma v fingiranost prometne nesreče zavarovalni primer oz. odgovornost toženkine zavarovanke nista prepričljivo dokazana.

8.Neutemeljen je očitek zoper zavrnitev dokaznega predloga po postavitvi novega izvedenca. Pravilno je sodišče prve stopnje v četrti točki obrazložitve izpodbijane sodbe ugotovilo, da je postavljeni sodni izvedenec odgovoril na vsa zastavljena vprašanja sodišča in strank, da je svoje mnenje skladno s pripombami strank dvakrat dopolnil, zgolj nestrinjanje stranke z ugotovitvami sodnega izvedenca pa ni razlog za postavitev drugega izvedenca.

9.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je mnenje sodnega izvedenca izdelano na osnovi mnenja A. A., ki ga je predložila toženka. Navedeno mnenje je del spisa III P 727/2021 Okrajnega sodišča v Ljubljani, sodišče prve stopnje pa je to mnenje pravilno obravnavalo kot trditveno podlago stranke. Čeprav je sodni izvedenec med razpoložljivimi podatki za izdelavo analize prometne nesreče, v kateri naj bi tožniku nastala škoda, omenil vse podatke spisa (tudi v njem že nahajajoče mnenje drugega izvedenca), je ključnega pomena njegova lastna strokovna ocena, ki je oprta na poškodbe obeh vozil. To pa je tisti ključni dejanski podatek, na podlagi katerega je izvedenec upoštevajoč pravila stroke izračunal, da je do prometne nesreče lahko prišlo le pri hitrosti obeh vozil, ki je bila manjša od 30 km/h. Upoštevne pa so še njegove nadaljnje ugotovitve, da bi lahko oba voznika videla nasprotno vozilo pred začetkom manevra, da simulacija nezgode ne potrjuje poteka, kot ga zatrjujeta udeleženca prometne nesreče, da je celo možno, da se tožnikovo vozilo ob trku sploh ni gibalo, da tudi ni običajno, da pri takih hitrostih pride do poškodbe vetrobranskega stekla ter da se zračne blazine in zategovalni pasovi ne sprožijo v nobenem izmed obeh vozil.

10.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o neskladnosti med izvedeniskim mnenjem in izpovedjo izvedenca ob zaslišanju. Izvedenec je namreč v celoti vztrajal pri svojih ugotovitvah, ki jih je zgolj še pojasnil ter se opredelil do stopnje verjetnosti strokovnih zaključkov. Posamezne izjave sodnega izvedenca ob zaslišanju, ki jih prikazuje pritožba, ne morejo omajati strokovnih zaključkov njegovega izvedeniškega mnenja kot celote.

11.Po povedanem je sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na mnenje sodnega izvedenca. Po ugotovitvi vseh pravno relevantnih okoliščin je nato tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ker tožnik ni dokazal zatrjevanega poteka prometne nesreče z dne 30. 6. 2020, ni dokazal zatrjevanega zavarovalnega primera. Zato je zahtevek pravilno zavrnjen.

12.Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo nobenih napak, jo je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. čl. ZPP).

13.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP).

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 154

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.