Jedro

Dokazno breme glede obstoja daril je na tistemu, ki to zatrjuje in ki ima pravni interes za njihovo vštevanje. Pri postavitvi tožbenega zahtevka dedinja ni vezana na napotitveni sklep sodišča, zato bo lahko uveljavljala širši obseg podarjenega premoženja, na katerega se sklicuje v pritožbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek in dedinjo A. A. (pravilno B. A.) napotilo na pravdo, da v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa s tožbo zoper C. A. uveljavlja zahtevke: (1) da v zapuščino ne spada 1/2 nepremičnin, parc. št. 000/2 in 000/5, k. o. ..., ki v naravi predstavljajo stanovanjsko hišo na naslovu ..., kar ustreza vrednosti njenega prispevka k ohranitvi oziroma povečanju vrednosti zapustničinega premoženja, (2) da v zapuščino ne spada nepremičnina parc. št. 001, k. o. ..., v naravi gozd, ki ga je dejansko pridobila A. A. (pravilno B. A.) in je bil vknjižen na očeta zaradi statusa kmeta, (3) da se dediču C. A. v dedni delež všteje 1/2 darila, ki ga je prejel od očeta D. A., saj je šlo za skupno lastnino slednjega in zapustnice, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze, in sicer nepremičnini 000/4 in 000/7, k. o. ..., ter avtomobila Citroen in Austin. Sklenilo je še, da bo v primeru nevložene tožbe postopek nadaljevalo in njenih navedb glede tega premoženja ne bo upoštevalo.

2. Zoper sklep vlaga laično pritožbo dedinja B. A., ki opozarja na napačen zapis njenega imena. V dosedanjih vlogah je natančno specificirala, da se izločitveni zahtevek nanaša na gornje nadstropje hiše ..., ki ga je zgradila z lastnimi sredstvi in delom. Izkazala je, da je njena pravica verjetnejša. Sodišče je v sklepu spustilo parcelo 000/1, ki je še vedno vknjižena na očeta. Vsaj polovica te parcele je bila last zapustnice, polovico je dobila z oporoko po možu. Ker v dednem dogovoru po očetu ni bilo določeno, koliko metrov te parcele prejme brat C. A., naj sodišče to izračuna v tem postopku. Sodišče tudi ni odločilo o izločitvenem zahtevku vnuka E. E., ki se nanaša na oskrbovalne stroške, nego zapustnice in pomoč pri hiši in na kmetiji. Prejem daril večje vrednosti, izročenih sodediču, je pravočasno prijavila in dokazala. Listinski dokazi so dostopni v spisu D 309/2019, kjer je razvidno, da so bila darila skupna last obeh zakoncev. To izhaja tudi iz oporoke D. A. Potrebno bo izračunati, koliko pripada C. A. iz naslova nujnega deleža po očetu, kar to presega, predstavljajo darila, dana s strani zapustnice. Polovica vseh parcel, tudi tistih iz dednega dogovora, je bila last F. F., ker so bile kupljene v zakonu iz skupnih sredstev obeh zakoncev. Zahteva za vračunanje, podkrepljena z uradnimi dokumenti sodišča, ne bi smela šteti za manj verjetno. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Na pritožbo je odgovoril dedič C. A. in predlagal njeno zavrnitev. Opozoril je, da je zapuščinski postopek po očetu pravnomočno zaključen s sklenjenim dednim dogovorom. Ugovorov iz tega postopka pritožnica ne more uveljavljati v zapuščini po materi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica utemeljeno opozarja, da je sodišče v sklepu napačno zapisalo njeno osebno ime (A. namesto B.), kar bo lahko kadarkoli popravilo s popravnim sklepom v skladu s 328. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD).

6. V obravnavanem postopku je dedinja B. A. predlagala, da se sodediču C. A. v njegov dedni delež vštejejo darila, ki so mu bila dana iz skupnega premoženja zapustnice in njenega moža po pogodbah, sklenjenih z D. A. Ker je med dedičema sporen obseg teh daril, od tega pa je odvisen tudi dedni delež posameznega dediča, je sodišče skladno s 3. točko drugega odstavka 210. člena ZD zapuščinski postopek utemeljeno prekinilo. Pritožnica zatrjuje, da je treba kot darilo s strani matere šteti vse podarjeno premoženje, ki ga je brat prejel od očeta, razen tistega, ki bi mu šel kot nujni delež po očetu, zato pritožbeno sodišče soglaša, da je njena pravica manj verjetna. Poleg tega dediču ni moč naložiti dokazovanja negativnega dejstva, in sicer da ni prejel darila v takšnem obsegu, kot ga zatrjuje pritožnica. Po ustaljeni sodni praksi je dokazno breme glede obstoja daril na tistemu, ki to zatrjuje in ki ima pravni interes za njihovo vštevanje. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da pri postavitvi tožbenega zahtevka dedinja ni vezana na napotitveni sklep sodišča, zato bo lahko uveljavljala širši obseg podarjenega premoženja, na katerega se sklicuje v pritožbi.

7. Pravilna je tudi odločitev sodišča, da pri sporu o dejstvih, ki se nanašajo na izločitveni zahtevek zapustnikovih potomcev, ki so živeli z njim v skupnosti, na pravdo napoti tistega, ki tak zahtevek postavlja. Le ta ima namreč pravni interes, da se iz zapuščine izloči del, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja. Zgolj dejstvo, da je pritožnica v svojih vlogah konkretno navedla, na katero premoženje se njen zahtevek nanaša, na odločitev o tem, da mora sama vložiti tožbo za uveljavljanje svojih pravic, ne vpliva.

8. Sodišče z izpodbijanim sklepom ni odločilo o izločitvenem zahtevku zapustničinega vnuka, zato se pritožbeno sodišče do pritožbenih navedb v tej smeri ne opredeljuje. Enako velja za navedbe, ki se nanašajo na ugotavljanje obsega zapuščine v povezavi z zapuščino po pokojnem D. A., saj to ni predmet pritožbenega preizkusa.

9. Po povedanem pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.