Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Prav te okoliščine, ki so jih potrdile priče, pa je navedel tudi oškodovanec in so skladne tudi s strokovnimi ugotovitvami izvedenca medicinske stroke o načinu nastanka poškodb, ki jih je le-ta utrpel. Prvostopno sodišče je zato ravnalo povsem prav, ko je poklonilo vero oškodovancu, pričam in izvedencu medicinske stroke, saj so njihove izpovedbe skladne, verodostojne in nepristranske.
Pritožba zagovornice obd. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obdolženca se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 95. člena ZKP, potrebni izdatki in nagrada za njegovo zagovornico pa se izplačajo iz proračuna.
Z izpodbijanim delom sodbe je sodišče prve stopnje spoznalo obd. za krivega, da je v sostorilstvu z obd.
storil kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po prvem odstavku 134. člena Kazenskega zakonika (KZ) v zvezi s členom 25 KZ in mu je bila na podlagi določbe 50. člena KZ izrečena pogojna obsodba, v njej pa določena kazen deset mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je prvostopno sodišče obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, nagrada in potrebni izdatki zagovornice pa po prvem odstavku 97. člena ZKP bremenijo proračun.
Proti taki sodbi se je pritožila zagovornica obd. zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni ugotovilo zmotno in tudi ne nepopolno. Vsa odločilna dejstva so bila na prvi stopnji pravilno in popolno ugotovljena, zbrano dokazno gradivo je bilo pravilno ocenjeno, sodišče prve stopnje pa je v svoji sodbi tudi sprejemljivo obrazložilo, zakaj šteje, da je obdolžencu očitano kaznivo dejanje dokazano. Pritožbeno sodišče zato v celoti sprejema in povzema dejanske in pravne zaključke prvostopne sodbe kot pravilne; v zvezi s pritožbenimi izvajanji zagovornice obdolženca pa še dodaja:
Bistvo pritožbenih navedb je v graji dokazne ocene, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje in s katero se ne strinja. Prepričati skuša, da obd. očitanega kaznivega dejanja ni storil, saj ga je storil soobd. sam, oškodovancu in priči pa prvostopno sodišče ne bi smelo verjeti, ker sta narkomana. Pritožba še poudarja, da dejstvo, da je 12 letna hčerka priče videla dva na golo obrita moška, ko sta tekla še ne pomeni, da sta oba pretepala oškodovanca.
S takimi pritožbenimi navedbami pa ni moč soglašati.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi napadene sodbe navedlo tehtne in sprejemljive razloge o tem, zakaj ne verjame zagovoru obdolženca, ampak prav izpovedbam prič, ki jih je pritožba označila za nezanesljive. Pritožbena izvajanja, ki v bistvu ne prinašajo ničesar novega, pa pravilnosti teh razlogov ne morejo ovreči. Nobenega dvoma ni, da je oškodovanec po obeh obdolžencih širil neke neresnične vesti, zaradi česar sta bila nanj jezna in sta hotela z njim tudi fizično obračunati. Priča je povedal, da mu je naročil, da pokliče ker ga bosta z "razbila". Čez kakšno uro pa je celo prišel k njemu domov in mu povedal, da sta oškodovanca res "razbila".
Priča je oškodovanca obiskal v bolnici, kjer mu je ta povedal, da sta ga obdolženca pretepla. Takšno izpovedbo obeh navedenih prič pa še potrdi priča, ki je oškodovanca našla ležati na hodniku v pritličju stanovanjske hiše, kjer stanuje in ji je oškodovanec povedal, da so ga pretepli in je prosil za pomoč. Ko pa je vstopila v stanovanje, pa ji je hčerka povedala, da je ob prihodu domov slišala prepir, zaradi česar je šla domov po drugi strani ter skozi okno stanovanja videla dva moška, golo obrita, ko sta tekla. Izpovedbe navedenih prič so med seboj popolnoma skladne in se med seboj dopolnjujejo. Prav te okoliščine, ki so jih potrdile priče, pa je navedel tudi oškodovanec in so skladne tudi s strokovnimi ugotovitvami izvedenca medicinske stroke o načinu nastanka poškodb, ki jih je le-ta utrpel. Prvostopno sodišče je zato ravnalo povsem prav, ko je poklonilo vero oškodovancu, pričam in izvedencu medicinske stroke, saj so njihove izpovedbe skladne, verodostojne in nepristranske.
Po obrazloženem se pokaže, da pritožbena izvajanja zagovornice ne morejo omajati pravilnosti na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja in je zato njena pritožba zoper prvostopni krivdni izrek neutemeljena.
Zoper prvostopno odločbo o kazenski sankciji se zagovornica ne pritožuje, njen preizkus pa je pritožbeno sodišče opravilo glede na uveljavljani pritožbeni razlog in določbo 386. člena ZKP. Pri tem je ugotovilo, da ni nobenih utemeljenih razlogov za spremembo obdolžencu izrečene kazenske sankcije njemu v korist. Prvostopno sodišče je namreč pravilno ugotovilo težo obravnavanega kaznivega dejanja, stopnjo obdolženčeve krivde in vse ostale okoliščine, ki so pomembne za izbiro in odmero kazenske sankcije, obdolžencu pa izreklo kazensko sankcijo zgolj opozorilne narave ter mu z njo določilo ustrezno dolgo zaporno kazen in primerno preizkusno dobo.
Iz navedenih razlogov, in ker ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je pritožbeno sodišče o pritožbi obdolženčeve zagovornice odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (člen 391 ZKP).
Obdolženca je pritožbeno sodišče oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka iz istih razlogov kot pred njim že sodišče prve stopnje (četrti odstavek 95. v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP).