Jedro

Upnikov ugovor, ki ne vsebuje izrecne in določne izjave o prerekanju prijavljenih terjatev, je nedovoljen in ga je zato sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je stečajni senat zavrgel ugovor upnika N.K..

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določb stečajnega postopka.

Pritožbenemu sodišču je predlagal, da ga razveljavi ter prizna pisni ugovor dolžnika zoper prijavljene terjatve upnikov H.S. in Z.S. za formalno pravilno vloženega, podredno pa, če pritožbeno sodišče prvostopenjski sklep potrdi, naj omenjenemu sodišču naloži, da opravljeni narok za preizkus terjatev razveljavi in opravi nov narok, ko bo vsem upnikom jasno, da pisni ugovori niso dopustni.

Upnika Hs.S.- v stečaju in Z.S. z.b.o.- v stečaju sta na pritožbo odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, da jo kot neutemeljeno zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je dne 1.10.2004 opravilo prvi narok za preizkus prijavljenih terjatev, na katerem se je stečajni upravitelj stečajnega dolžnika izjavil o prijavljenih terjatvah. O prijavljenih terjatvah upnika H.S. - v stečaju, Ljubljana se je določno izjavil, da prijavljeno terjatev v višini 1.167.373.258,10 SIT prizna, prijavljeno terjatev v višini 44.582.943,20 SIT prereka; od prijavljene terjatve v višini 67.167.134,30 SIT pa prizna

64.696.329,50 SIT in prereka 2.470.804,80 SIT, z opombo, da je razlog prerekanju neutemeljenost prijave in napačen obračun obresti v prerekanem delu. O prijavljenih terjatvah upnika Z.S. z.b.o.- v stečaju, Ljubljana pa se je izjavil tako, da prjavljeno terjatev v višini 681.494.459,61 SIT prizna v višini 679.901.523,61 SIT ter prereka v višini 1.592.936,00 SIT; prijavljeno terjatev v višini

37.768.716,30 SIT pa prizna v višini 37.680.435,30 SIT ter prereka v višini 88.281,00 SIT, z opombo, da je razlog prerekanju neutemeljenost prijave in napačen obračun obresti v prerekanem delu.

Navedena izjava stečajnega upravitelja izhaja iz preglednice, ki je sestavni del zapisnika.

V skladu z določilom drugega odstavka 142. člena ZPPSL smejo prijavljene terjatve (poleg stečajnega upravitelja) prerekati tudi drugi upniki stečajnega dolžnika. Upnik N.K. v pritožbi smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ker sodišče prve stopnje, v nasprotju s citiranim določilom zakona, ni upoštevalo njegovega pisnega ugovora zoper prijavljene terjatve prej navedenih upnikov. Pritožbeno sodišče pritrjuje upniku, da drugi odstavek 142. člena ZPPSL ne določa le ustnega izjavljanja o prerekanju in da je tudi pisni ugovor dopustna oblika izražanja izjave o prerekanju. Tudi iz temeljne določbe četrtega odstavka 11. člena ZPPSL izhaja, da lahko upniki podajajo izjave pisno ali ustno.

Zato ima upnik pravico, da ustno ali s pisno vlogo prereka vsako na naroku preizkušano terjatev.

Preden se stečajni upravitelj na naroku za preizkus terjatev določno izjavi, ali terjatev priznava ali jo prereka, imajo upniki, ki so prijavili terjatve ali drugi, ki lahko dajo glede na delo, ki so ga opravljali pri dolžniku ali za dolžnika, stečajnemu upravitelju podatke o obstoju in višini prijavljenih terjatev (drugi odstavek

141. člena ZPPSL). Po oceni pritožbenega sodišča je potrebno šteti ugovor upnika N.K. z dne 30.9.2004, ki ga je posredoval sodišču še preden se je stečajni upravitelj določno izjavil o prijavljenih terjatvah, kot pisno obvestilo upnika, ki je prijavil terjatev, v smislu drugega odstavka 141. člena ZPPSL. Navedeni zaključek potrjuje vsebina obrazložitve ugovora, v kateri upnik ugotavlja, da prijavljene terjatve obeh upnikov znašajo skupaj 1.998.386.511,50 SIT na dan 21.5.2004, kar preračunano v EUR znese 8.300.000 EUR, kar naj bi po njegovem izračunu pomenilo, da bi moral stečajni dolžnik od obeh upnikov skupaj prejeti 5.000.000,00 EUR. Ker pa on ve, da takega zneska J. ni mogla prejeti, meni da gre pri izpodbijanih terjatvah za močno pretirane zneske, s katerimi je nekaj narobe: ali izhajajo iz nerealnih oziroma namišljenih pogodb in transakcij ali pa gre za močno pretirane oderuške obresti brez primere. Po oceni pritožbenega sodišča je predsednica senata ravnala pravilno, ko je upnikov pisni ugovor vročila pooblaščencu obeh upnikov in stečajnemu upravitelju stečajnega dolžnika, s čimer je stečajnega upravitelja dolžnika seznanila z izraženimi pripombami oziroma dvomi upnika N.K., ki se nanašajo na prijavljene terjatve upnikov H.S. - v stečaju in Z.S.- v stečaju.

Upnikov predlog v ugovoru, da naj sodišče napoti oba upnika, da na sodišču dokažeta, da je J. zares prejela takšna sredstva, ki bi upravičevala tako visoko terjatev, pa bi eventuelno kazal na to, da je upnik tudi prerekal prijavljene terjatve. Iz dobesedne razlage tretjega odstavka 142. člena ZPPSL sicer izhaja, da naj bi preprečevala ugotovitev prijavljene terjatve le izjava o prerekanju, ki jo poda stečajni upravitelj in (ali) drug, na naroku navzoč upnik.

Pritožbeno sodišče ne izključuje možnosti, da s pravočasno pisno izjavo prereka terjatev tudi kakšen izmed upnikov, ki na naroku sploh ni navzoč ali je na primer navzoč po pooblaščencu z neustreznim pooblastilom za zastopanje. Navzočnost upnika na naroku, ki jo predpisuje tretji odstavek 142. člena ZPPSL, je potrebno razumeti le kot varovalo pred tistimi izjavami o prerekanju, ki bi jih upniki uveljavljali prepozno. V tem smislu je treba razumeti tudi določilo četrtega odstavka 11. člena ZPPSL (v podobnem primeru, glede dopustnosti ugovora zoper osnutek glavne razdelitve, vloženega pred narokom, je Vrhovno sodišče sprejelo pravno mnenje v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Cpg 59/99 z dne 7.9.1999 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ST 55/95 z dne 15.6.1999). Zato se pritožbeno sodišče ne strinja v celoti z razlogi izpodbijanega sklepa. Odločitev pa je po oceni pritožbenega sodišča pravilna iz drugih razlogov. Izjava upnika o prerekanju terjatve drugega upnika povzroči posledico, ki je v tem, da prijavljena terjatev ne velja za ugotovljeno (a contrario 3. odstavku

142. člena ZPPSL), dokler upnik, katerega terjatev se prereka, s pravnomočno sodbo ne doseže njene ugotovitve v postopku, ki ga začne na podlagi napotitvenega sklepa stečajnega senata. Stečajni senat mora po naroku za preizkus terjatev upnika, čigar terjatev je prerekana, napotiti, da zoper tiste osebe, ki so njegovo terjatev prerekale, začne postopek za ugotovitev prerekane terjatve (prvi odstavek 144. člena ZPP). Napotitveni sklep mora imeti podlago v jasni in nedvomni izjavi o prerekanju. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da upnikovega predloga iz ugovora, da naj " sodišče oba upnika napoti, da na sodišču dokažeta, da je J. zares prejela takšna sredstva, ki bi upravičevali tako veliko terjatev", ni mogoče šteti za jasno in nedvomno izjavo upnika o prerekanju terjatev, ki sta jih upnika H.S. - v stečaju in Z.S. - v stečaju prijavila v stečajnem postopku. Zgolj na podlagi prej citiranega upnikovega predloga, stečajni senat ne bi imel dejanske podlage, da vsakega upnika napoti, da zoper upnika N.K. vloži tožbo na ugotovitev celotne prijavljene terjatve. Zato je upnikov ugovor, ki ne vsebuje izrecne in določne izjave o prerekanju prijavljenih in preizkušenih terjatev drugih upnikov, nedovoljen in ga je zato sodišče prve stopnje pravilno zavrglo. Pri tem pritožbeno sodišče šteje kot neutemeljene pritožnikove očitke, da bi moralo sodišče svoj sklep o zavrženju razglasiti na naroku za preizkus terjatev, s čimer naj bi drugim navzočim upnikom omogočilo, da sami prerekajo terjatev. Iz zapisnika z naroka za preizkus terjatev ne izhaja, da je sodišče prve stopnje upnikov ugovor štelo kot izjavo o prerekanju terjatev. Zato drugi udeleženci v postopku zaradi tega, ker je sodišče prve stopnje zavrglo upnikov ugovor po naroku za preizkus terjatev, niso bili prizadeti v svoji pravici, da sami na naroku prerekajo terjatve navedenih dveh upnikov.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, potem ko je ugotovilo, da sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa ni storilo nobene izmed bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZPPSL), neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.