Jedro

Resda z vidika 22. člena URS ni nesprejemljivo, če sodišče v postopku zavarovanja ne izvede vseh predlaganih dokazov. Ker je dokazni standard pri odločanju o začasnih odredbah znižan na verjetnost, sta temu podvržena tako dokazna ocena kot tudi izvajanje dokazov. Po presoji višjega sodišča pa je znotraj ocene, koliko dokazov bo sodišče izvedlo, treba upoštevati tudi položaj posameznih udeležencev postopka. Nasprotna udeleženka v postopku ne prereka trditev o svoji duševni bolezni; je torej pripadnica ranljive družbene skupine. Sodišče prve stopnje mora zato, poleg tega, da po uradni dolžnosti pazi na otrokove koristi, toliko bolj pozorno skrbeti tudi, da so ji kot udeleženki postopka spoštovanje njene temeljne pravice, kamor sodi tudi pravica do enakega varstva pravic v postopku. Položaj, ko sodišče sledi le strokovnemu mnenju in listinam CSD, ki je hkrati predlagatelj postopka, ne izvede pa nobenega od dokaznih predlogov nasprotne udeleženke in ji v postopku ne omogoči biti slišana, ustvarja izrazito neravnotežje v obravnavi udeležencev postopka, ki je ustavno nesprejemljivo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v V. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Kratek oris zadeve

1. Sodišče prve stopnje je dne 27. 9. 2022 izdalo sklep, s katerim je podaljšalo ukrep odvzema mladoletne A. A. nasprotnima udeležencema in sklenilo, da ostaja nameščena v rejniški družini, za čas najdlje treh let. Nasprotni udeleženki (materi) je odvzelo pravico do stikov, z nasprotnim udeležencem (očetom) pa jih je uredilo. Stiki z nasprotno udeleženko so bili ponovno začasno vzpostavljeni s sklepom z dne 24. 1. 2023, in sicer pod nadzorom Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD), v obsegu ene ure vsake tri tedne, za največ devet mesecev. Določeni so bili tudi telefonski stiki vsako sredo, razen, ko poteka osebni stik, v trajanju 20 minut. V nadaljevanju postopka je predlagatelj predlagal, da se stiki določijo v enakem obsegu kot so že potekali, prav tako v prostorih CSD, vendar ob prisotnosti tretjih oseb (sestre ali očeta nasprotne udeleženke). Nasprotna udeleženka je v več vlogah predlagala izdajo začasne odredbe, s katero bi bili določeni pogostejši stiki, pod nadzorom tretje osebe.

Odločitev sodišča prve stopnje

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da osebni stiki mladoletne A. A. z nasprotno udeleženko začasno potekajo na vsake tri tedne, ob sredah, od 15.30 do 16.30 ure, v prostorih CSD in v prisotnosti B. B. (sestre nasprotne udeleženke). Prvi tako določen stik se izvede dne 31. 1. 2024 (I. točka izreka sklepa). Telefonski stiki med mladoletno A. A. in nasprotno udeleženko potekajo tako, kot je določeno v drugi alineji I. točke izreka sklepa o začasni odredbi, opr. št. III N 77/2022 z dne 24. 1. 2023 (II. točka izreka sklepa). Za primer kršitve začasne odredbe je sodišče prve stopnje določilo denarno kazen v višini 300,00 EUR in odločilo, da ugovor nima učinka suspenzivnosti (III. in IV. točka izreka sklepa). Kar je nasprotna udeleženka predlagala več ali drugače (večji obseg stikov), je zavrnilo (V. točka izreka sklepa).

3. Zoper izpodbijani sklep (smiselno zoper V. točko izreka sklepa) se pritožuje nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da stiki potekajo v prisotnosti njene sestre ali očeta, in sicer vsak teden, v trajanju ene ure in pol. Meni, da sedanji obseg stikov ni v korist mladoletne A. A. Sodišče prve stopnje je sklep izdalo zgolj na podlagi listinskih dokazov, ki jih je predložil predlagatelj, ni izvedlo naroka in zaslišalo udeležencev postopka. Odločitev je oprlo zgolj na mnenje rejnice, ki ni strokovnjakinja. Nasprotna udeleženka je predlagala postavitev izvedenca klinično psihološke stroke. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo le ravnanje nasprotne udeleženke v preteklosti, ne pa njenega sedanjega zdravstvenega stanja. To je sedaj stabilno, jemlje predpisano medikamentozno terapijo. Njena ravnanja na stikih niso ogrožala mladoletne A. A., ki je sedaj tudi starejša in sposobna izraziti svoje želje. Nasprotna udeleženka je v dokaz svojega zdravstvenega stanja predložila zdravniško potrdilo in predlagala, da sodišče prve stopnje tudi samo pridobi podatke in mnenje njene psihiatrinje. Sodišče prve stopnje je tudi povsem prezrlo mnenje, ki izhaja iz zapisnika multidisciplinarnega tima z dne 3. 7. 2023; psihiatrinja meni, da je pomembno krepiti stike s hčerko, podobno meni tudi specializantka klinične psihologije. Mladoletna A. A. po izvedenih stikih ni izražala nobene stiske, na stike pride rada in se jih veseli. V njeno korist bi bilo, da so stiki pogostejši in daljši, saj je cilj rejništva vrnitev otroka v matično družino. Kršena ji je bila pravica iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) ter temeljno načelo kontradikornosti postopka. Ponovno tudi predlaga, da se mladoletni A. A. po uradni dolžnosti postavi zagovornika - glas otroka.

4. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

Presoja utemeljenosti pritožbe

5. Pritožba je utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilne pravne podlage, torej 161. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), ki določa, da sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. V skladu z drugim odstavkom 157. člena DZ se šteje, da je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (tretji odstavek 157. člena DZ).

7. V obrazložitvi izdane začasne odredbe je sodišče prve stopnje navedlo, da iz dosedanjega dokaznega postopka izhaja, da je pri nasprotni udeleženki diagnosticirana neopredeljena psihotična motnja, ob čemer izstopajo formalne in vsebinske motnje mišljenja s pojavljanjem nanašalno preganjalnih blodenj in paralogičnih sklepanj, do česar nasprotna udeleženka ni kritična ter da se trenutno z predpisano medikamentozna terapijo ambulantno zdravi v psihiatrični bolnišnici C. Posplošeno je navedlo, da je v dosedanjem postopku ugotavljalo, da prosti stiki z nasprotno udeleženko mladoletno A. A. ogrožajo in hkrati, da so doslej potekajoči redni in nadzorovani stiki tej v korist. Pri odločitvi se je oprlo na mnenje mladoletne A. A. Na podlagi opisov telefonskih pogovorov (priloge A 139 do 149), je ocenilo, da nasprotna udeleženka v te vnaša določene nerazumljive vsebine, na podlagi zapisov predlagatelja pa, da so sorodniki nasprotne udeleženke poročali o svojih zaznavah glede slabšanja zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke oziroma so to zaznavali njegovi zaposleni.

8. Postopek, v katerem se izdaja začasna odredba, je zlasti v primeru začasnih odredb za varstvo koristi otrok res usmerjen v to, da se doseže hitra vmesna sodna odločitev, zaradi česar je v teh postopkih dokazni standard ustrezno nižji. Ne glede na povedano morajo biti tudi v tako pohitrenem postopku udeležencem postopka zagotovljene temeljne pravice. Nasprotna udeleženka je v več svojih predlogih, s katerimi je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero bi ji bili določeni stiki v večjem obsegu (in med drugim tudi v domačem okolju) zatrjevala, da je njeno zdravstveno stanje sedaj stabilno, saj redno jemlje medikamentozno terapijo. V zvezi s svojimi trditvami je tudi predlagala ustrezne dokaze (svoje zaslišanje, mnenje lečeče psihiatrinje in njeno zaslišanje, postavitev izvedenca).

9. Ne gre torej spregledati dejstva, da obravnavani postopek teče dve leti, v zadevi pa je bil opravljen le en narok ob začetku postopka, na katerem nasprotna udeleženka ni bila zaslišana. Dokazni predlogi, ki se nanašajo na njeno zdravstveno stanje v času izdaje začasne odredbe (ki je edino relevantno) niso bili obravnavani, kot ji tudi ni bilo omogočeno zaslišani pojasniti svojega stanja in videnja dosedanjega poteka stikov.

10. Glede zapisov telefonskih pogovorov in zaznav zaposlenih pri predlagatelju višje sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje teh dokazov ni izvedlo neposredno; gre za opise telefonskih pogovorov med mladoletno A. A. in nasprotno udeleženko, ki jih je podala rejnica (priloge A 139 do 149), ki so nastajali v obdobju pol leta pred izdajo začasne odredbe. Mnenja predlagatelja, CSD, imajo zaradi njegove strokovnosti nedvomno posebno težo. Vendar je treba razlikovati med strokovno obrazloženim mnenjem CSD in zgolj zapisi o pogovorih in podobnim, kjer CSD hkrati ne poda strokovnega mnenja. Poleg tega, razumevanje strokovne narave CSD kot organa ne sme voditi v vnaprejšnjo dokazno ceno v smislu, da sodišče ne izvaja dokazov, s katerimi želi nasprotni udeleženec dokazati drugače. Zlasti v primerih, kot je obravnavani, ko CSD hkrati nastopa v vlogi predlagatelja in strokovnega organa, je treba nasprotni udeleženki omogočiti ustrezno sodelovanje v sodnem postopku.

11. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na kršitev 22. člena URS, se tako izkažejo za utemeljene. Resda z vidika 22. člena URS ni nesprejemljivo, če sodišče v postopku zavarovanja ne izvede vseh predlaganih dokazov. Ker je dokazni standard pri odločanju o začasnih odredbah znižan na verjetnost, sta temu podvržena tako dokazna ocena kot tudi izvajanje dokazov. Po presoji višjega sodišča pa je znotraj ocene, koliko dokazov bo sodišče izvedlo, treba upoštevati tudi položaj posameznih udeležencev postopka. Nasprotna udeleženka v postopku ne prereka trditev o svoji duševni bolezni; je torej pripadnica ranljive družbene skupine. Sodišče prve stopnje mora zato, poleg tega, da po uradni dolžnosti pazi na otrokove koristi, toliko bolj pozorno skrbeti tudi, da so ji kot udeleženki postopka spoštovanje njene temeljne pravice, kamor sodi tudi pravica do enakega varstva pravic v postopku. Položaj, ko sodišče sledi le strokovnemu mnenju in listinam CSD, ki je hkrati predlagatelj postopka, ne izvede pa nobenega od dokaznih predlogov nasprotne udeleženke in ji v postopku ne omogoči biti slišana, ustvarja izrazito neravnotežje v obravnavi udeležencev postopka, ki je ustavno nesprejemljivo.

12. Zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev določb postopka je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v V. točki izreka sklepa in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1). Na ostale pritožbene navedbe zato podrobneje ne odgovarja. Sodišče prve stopnje naj pred novo odločitvijo dopolni dokazni postopek, zlasti izvede tudi potrebne dokazne predloge udeleženke.

-------------------------------

Zveza:

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 157/2, 157/3, 161

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.