Jedro

Ker je po drugem odstavku 205. člena ZKP upravičeni predlagatelj za podaljšanje pripora le državni tožilec, je Vrhovno sodišče predlog preiskovalne sodnice v delu, ki nedovoljeno presega pojasnilo iz tretjega odstavka 205. člena ZKP, po drugem odstavku 423. člena v zvezi z drugim odstavkom 422. člena ZKP, zavrglo.

Izrek

I.Obdolženim A. A., B. B. in C. C., se iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku, pripor podaljša do vključno 5. 12. 2026 do 6.01 ure.

II.Predlog preiskovalne sodnice za podaljšanje pripora obdolžencem se zavrže.

Obrazložitev

A.

1.Obdolžena A. A. in B. B. se nahajata v priporu po sklepu dežurne preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Krškem I Kpd 85077/2025 z dne 6. 6. 2026. Pripor je bil odrejen za mesec dni po ugotovljenem utemeljenem sumu, da sta obdolženca storila kaznivo dejanje goljufije po četrtem in tretjem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena in prvim odstavkom 54. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter kaznivo dejanje pranja denarja po četrtem in tretjem v zvezi s prvim in drugim odstavkom 245. člena v zvezi s prvim odstavkom 54. člena KZ-1 ter po ugotovljenih razlogih za pripor iz 2. in 3. točke prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Sklep je po neuspešnih pritožbah zagovornikov obdolžencev postal pravnomočen s sklepom izvenobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Krškem I Ks 85077/2025 z dne 12. 6. 2026. Obdolženi C. C. se nahaja v priporu po sklepu dežurne preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Krškem I Kpd 85077/2025 z dne 13. 6. 2026. Pripor je bil prav tako odrejen za mesec dni po ugotovljenem utemeljenem sumu, da je storil kaznivo dejanje goljufije po četrtem, tretjem in prvem odstavku 211. člena v zvezi s prvim odstavkom 38. člena KZ-1, kaznivo dejanje pranja denarja po tretjem, prvem in drugem odstavku 245. člena KZ-1 in tri kazniva dejanja pranja denarja po prvem odstavku 245. člena KZ-1 ter po ugotovljenem pripornem razlogu iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP. Sklep je po neuspešni pritožbi obdolženčevega zagovornika postal pravnomočen s sklepom izvenobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Krškem I Ks 85077/2025 z dne 16. 6. 2026. Pripor je bil nato obdolžencem podaljšan iz istih pripornih razlogov za dva meseca: obdolženima A. A. in B. B. sprva s sklepom izvenobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Krškem I Ks 85077/2025 z dne 3. 7. 2026, obdolženemu C. C. pa s sklepom izvenobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Krškem I Ks 85077/2025 z dne 10. 7. 2026, po njuni razveljavitvi s strani Višjega sodišča v Ljubljani s sklepoma I Kp 85077/2025 z dne 16. 7. 2025 in 17. 7. 2026, pa vsem trem obdolžencem s sklepom izvenobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Krškem I Ks 85077/2025 z dne 21. 7. 2026. Sklep je po neuspešnih pritožbah zagovornikov obdolžencev postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 85077/2025 z dne 31. 7. 2026. Pomembno je še, da zoper obdolžence, skupaj z ostalimi obdolženci v zadevi, poteka preiskava, ki jo je v smeri navedenih (in drugih) kaznivih dejanj začela preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Krškem s sklepom I Kpr 85077/2025 z dne 6. 7. 2026 in da je ta sklep pravnomočen po sklepu izvenobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Krškem I Ks 85077/2025 z dne 20. 8. 2026.

2.Višji državni tožilec je pred iztekom obdobja podaljšanega pripora za obdolženca A. A. in B. B. dne 5. 9. 2026 ter za obdolženca C. C. dne 12. 9. 2026, predlagal podaljšanje pripora vsem trem obdolžencem še za tri mesece. Tokrat le zaradi pripornega razloga iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP. Predlagatelj se v obrazložitvi predloga sklicuje na dosedanje ugotovitve v zvezi z utemeljenostjo suma, kot izhajajo iz povzetih pravnomočnih sklepov o odreditvi in podaljšanju pripora obdolžencem ter na ugotovitve iz pravnomočnega sklepa o preiskavi. Ugotovitve temelje na prijavah kaznivih dejanj s priloženimi listinami, obvestilih Urada R Slovenije za preprečevanje pranja denarja, podatkih z zaseženih elektronskih naprav in elektronski komunikaciji med obdolženci, zapisnikih o hišnih preiskavah, kakor tudi na zagovorih obdolžencev, med katerimi so nekateri podrobno opisali vlogi obdolžencev A. A. in B. B., obdolženec C. C. je povedal, da je ravnal po navodilih obdolženca A. A., preostali obdolženci pa so dodatno opisali način delovanja hudodelske združbe, znotraj katere naj bi bila izvrševana obravnavana kazniva dejanja. Te ugotovitve so bile po predlagatelju potrjene tudi s pridobljenimi dokazi v preiskavi. Zlasti z izpovedbami oškodovancev oz. predstavnikov oškodovanih gospodarskih družb in prič, ki so bile v stikih s posameznimi obdolženci ter z ugotovitvami po pregledanih podatkih v zaseženih elektronskih naprava, na koncu pa še z zaokroženo izpovedbo kriminalista D. D., ki je med odkrivanjem kaznivih dejanj sodeloval pri zbiranju obvestil in zavarovanju dokazov.

Glede nevarnosti iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP, predlagatelj opozarja na obseg in razpršenost izvršitvenih ravnanj, njihovo organiziranost in načrtnost, prilagodljivost in vztrajnost pri izvrševanju ter višino povzročene škodo. Razen tega je pregled elektronske komunikacije med obdolženci pokazal na vključenost drugih udeležencev, s katerimi so bili nadomeščeni odkriti udeleženci, kar kaže na kontinuiteto kriminalne dejavnosti, ki je trajala vse do odvzemov prostosti obdolžencem. Končno, zoper obdolženega A. A. potekata še dva kazenskega postopka, pri čemer gre pri enem od teh za podobna dejanja, obdolženi B. B. ni zaposlen, gospodarske družbe, ki jih je prevzel obdolženi C. C. za potrebe izvrševanja kaznivih dejanj pa so še zmeraj dejavne in imajo odprte transakcijske račune.

Pripor je zaradi navedenega obsega izvršitvenih ravnanj in višine povzročene škode v sorazmerju z varnostjo ljudi, kot tudi s pravico obdolžencev do osebne svobode, hkrati pa je zaradi načina izvrševanja in ker vsi udeleženci pri dejanjih še niso bili odkriti, neogiben ter ga s katerim drugim ukrepom za odpravo nevarnosti iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP ni mogoče nadomestiti. Pripor je sorazmeren še z vidika njegovega trajanja, kot z vidika obsega preiskovalnih dejanj, ki morajo biti v času podaljšanja opravljena. Ne sme biti namreč prezrto, da preiskava poteka v kompleksni in zapleteni zadevi z več obdolženci, pri čemer mora tudi državnemu tožilcu ostati dovolj časa za odločitev o nadaljevanju kazenskega pregona.

Obdolženci se o predlogu niso izjavili, zagovornika obdolženega B. B. in obdolženega C. C. pa predlogu nasprotujeta. Prvi v izjavi poudarja, da je bila zoper sklep o podaljšanju pripora obdolžencu za dva meseca vložena zahteva za varstvo zakonitosti, o kateri še ni bilo odločeno ter da eventualno protipravno podaljšanje pripora s strani izvenobravnavnega senata ne more biti podlaga novemu podaljšanju, s katerim bi bilo takšno stanje samo nadaljevano. Pomembno je tudi, da stanje stvari pri obdolženemu B. B. v zvezi z utemeljenostjo suma ni isto kot pri ostalih obdolžencih, saj je bil pri hišni preiskavi pri temu obdolžencu zasežen zgolj potrdilni listič za 500 EUR, ki ga ni mogoče povezati s katerim koli od kaznivih dejanj, ki naj bi jih ta obdolženec storil. Podobno velja za presojo nevarnosti iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP, saj je bila ta odpravljena že z blokado transakcijskih računov, zamrznitvijo poslovanja gospodarskih družb in z zasegi komunikacijske opreme. Sploh pa obdolženec še ni bil obsojen, ne nahaja se v drugem kazenskem postopku, skrbi za mladoletna otroka in neguje bolno mamo, medtem ko gre pri sklicevanju na obdolženčevo nezaposlenost kot indic za navedeno nevarnost iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP, za protiustavno diskriminacijo. Ostale okoliščine iz predloga za podaljšanje pripora so zgolj hipoteze, obseg podaljšanja pa je čezmeren zaradi zakonsko določenega pospešenega ravnanja državnih organov v primeru odrejenega pripora ter na drugi strani zaradi organizacijsko tehničnih zmogljivosti, ki jih imajo kriminalisti na voljo pri pregledovanju zaseženih elektronskih naprav. V takšnih primerih je treba pripor k večjemu nadomestiti s hišnim priporom in njegovim ustreznim nadzorom, ki po ugotovljenih okoliščinah pri obdolžencu zagotavljata enako raven varnosti, kot po podaljšanju pripora.

Zagovornik obdolženega C. C. se v izjavi osredotoča na objektivne in subjektivne okoliščine v zvezi z nevarnostjo iz 3.točke prvega odstavka 201. člena ZKP. Ta je tudi po njegovi oceni neznatna in ne opravičuje teže posega v obdolženčevo svobodo. Obdolženčeva vloga pri kaznivih dejanjih je bila podrejena in obrobna, telefoni, bančne kartice in listinski dokazi v zadevi so bili zaseženi, zatrjevano aktivnost obdolženčevih gospodarskih družb iz predloga pa je mogoče preprečiti z drugimi milejšimi ukrepi. Še zlasti, ker obdolženec ni bil obsojen, niti se nahaja v drugem kazenskem postopku in je isti namen mogoče doseči že s hišnim priporom na naslovu obdolženčevega prebivališča.

Preiskovalna sodnica je sicer v pojasnilu iz tretjega odstavka 205. člena ZKP še sama predlagala podaljšanje pripora obdolžencem, saj so okoliščine, zaradi katerih je bil pripor odrejen in podaljšan, še vedno podane. Takšno pojasnilo je sklenila z navedbo, po kateri s preiskavo ni zaključila zato, ker mora zaslišati preostale priče v zadevi in pridobiti podatke z zaseženih 30 elektronskih naprav, ki jih kriminalisti še niso pregledali.

B.

Po drugem odstavku 20. člena Ustave R Slovenije (v nadaljevanju Ustava) sme pripor trajati samo toliko časa, dokler so za to dani zakonski pogoji, vendar največ tri mesece od dneva odvzema prostosti. Vrhovno sodišče sme pripor podaljšati še za nadaljnje tri mesece. Pooblastilo ne velja splošno, temveč po drugem odstavku 205. člena ZKP le za kazniva dejanja, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let in ko je podaljšanje pripora predlagal upravičeni, praviloma državni tožilec. Ta mora predlog vložiti najmanj 5 dni pred iztekom pripora, s predlogom pa morata biti seznanjena obdolženec in njegov zagovornik, ki se lahko v roku 24 ur od prejema obvestila izjavita o navedbah v predlogu. Gre za predhodne ali formalne pogoje iz navedenega drugega odstavka 205. člena ZKP, ki so bili v obravnavanem primeru pri vseh treh obdolžencih izpolnjeni. Vloženo izredno pravno sredstvo zoper odreditev oz. podaljšanje pripora, na katerega se v izjavi na predlog sklicuje zagovornik obdolženega B. B., na to presojo nima nobenega vpliva (prim. sodba Vrhovnega sodišča XI Ips 68684/2023 z dne 21. 2. 204) in še manj na presojo vsebinskih pogojev, ko je bilo za obdolžena A. A. in B. B. ugotovljeno, da sta še zmeraj utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja goljufije po četrtem in tretjem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena in prvim odstavkom 54. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter kaznivega dejanja pranja denarja po četrtem in tretjem v zvezi s prvim in drugim odstavkom 245. člena v zvezi s prvim odstavkom 54. člena KZ-1, za obdolženega C. C. pa, da je utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja goljufije po četrtem, tretjem in prvem odstavku 211. člena v zvezi s prvim odstavkom 38. člena KZ-1 in kaznivega dejanja pranja denarja po tretjem, prvem in drugem odstavku 245. člena KZ-1. Pri vseh treh obdolžencih je podana tudi nevarnost iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP, kot razlog za odreditev oz. v tem primeru za podaljšanje pripora. Ugotovitvi sledita po primerjavi ocen v pravnomočnih sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora ter o uvedbi preiskave, z vsebino dokazov, pridobljenih v preiskavi, ki navedenih ocen v ničemer ne zanikajo, temveč jih v odločilnem potrjujejo.

Utemeljenost suma

Vrhovno sodišče ugotavlja, da je priporni temelj še vedno podan. Utemeljenost suma prvenstveno izhaja iz pravnomočnega sklepa o preiskavi (sklep Okrožnega sodišča v Krškem I Kpr 85077/2025 z dne 6. 7. 2026 v zvezi s sklepom istega sodišča I Ks 85077/2025 z dne 20. 8. 2026). Prav tako je bila utemeljenost suma zoper obdolžence predhodno že večkrat pravnomočno preizkušena in sicer s pravnomočnimi sklepi o odreditvi pripora (sklepi Okrožnega sodišča v Krškem I Kpd 85077/2025 z dne 6. 6. 2026 v zvezi z I Ks 85077/2025 z dne 12. 6. 2026 in I Kpd 85077/2025 z dne 13. 6. 2026 v zvezi z I Ks 85077/2025 z dne 16. 6. 2026) in podaljšanju pripora (sklep Okrožnega sodišča v Krškem I Ks 85077/2025 z dne 21. 7. 2026 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 85077/2025 z dne 31. 7. 2026).

Kot je podrobno obrazloženo v navedenih sklepih, naj bi obdolžena A. A. in B. B. z dejanji, opisanimi pod točko I. zahteve za preiskavo neznanemu sostorilcu, ki se je oškodovancem lažno predstavljal kot uslužbenec E. in jih zavedel, da so mu omogočili dostop do spletnih bank, s katerih je prenakazal denarna sredstva, posredovala bančne podatke t. i. denarnih mul, katerim so bila ta sredstva nakazana, pri čemer naj bi A. A. sam, občasno pa prek B. B. obveščal soobdolženega F. F. o tem, kdaj bodo denarne mule na račune prejele denar in mu v zvezi s tem dajal navodila ter lažne listine z namenom dokazovanja upravičenosti do sredstev, B. B. pa naj bi izvajal še pritisk na denarne mule in F. F., da mu izročijo denar in drugo premoženje ter ga predajal A. A. Podobno naj bi pri dejanjih pod točko II. v hudodelski združbi B. B. po dogovoru s A. A. navezal stik z obdolženim C. C., ki naj bi po njegovih navodilih prevzel upravljanje družb in v njihovem imenu odprl osem bančnih računov, na katere naj bi prejemal denar, ki ga je neznani storilec prenakazal z računa oškodovancev po tem, ko je z lažnim prikazovanjem, da je uslužbenec G. banke, pridobil dostop do njihovih spletnih bank, nato pa naj bi C. C. ta sredstva dvignil v gotovini in izročil B. B., ta pa A. A.

Obdolžena A. A. in B. B. pod I. in II. točko opisa obremenjujejo predvsem posredovani podatki bank, obvestila UPPD, izjave oškodovancev, iz katerih je razvidno, kako naj bi prišlo do oškodovanja in prenosa prigoljufanih sredstev na račune denarnih mul, izsledki hišnih preiskav pri obeh obdolžencih, pregledi elektronskih naprav ter zagovora soobdolženih F. F. in C. C. Iz vsebine komunikacije na telefonu F. F. izhaja, da se ta nanaša na izvrševanje obravnavanih kaznivih dejanj, novačenje denarnih mul in posredovanje fotografij transakcij in fiktivnih posojilnih pogodb ter obveščanje o transakcijah in blokadah. Povzeta komunikacija je potekala z uporabnikoma H. in I., za katera je F. F. povedal, da sta A. A. in B. B., enako pa izhaja tudi iz ugotovitev policistov, da navedena uporabljata te vzdevke na socialnih omrežjih. V zvezi z dejanji pod II. točko iz obvestil UPPD in bančnih podatkov izhaja, da naj bi bil C. C. zakoniti zastopnik in pooblaščenec za razpolaganje s transakcijskimi računi vseh treh družb, na katere so se stekala prigoljufana denarna sredstva in s katerih naj bi takoj opravljal nadaljnja prenakazila, pri čemer naj bi bankam predložil listine z lažno vsebino, ki naj bi dokazovale upravičenost teh transakcij. V okviru hišnih preiskav sta bila pri A. A. najdena dva seznama z nakazili, ki se ujemajo z zneski nakazil, izvršenih na škodo družbe J., d.o.o. in društva K., ter zapisi o družbah, ki so prejela prigoljufana sredstva, vključno s podatkih o njihovih bančnih računih in PIN kodah. Pri A. A. sta bili najdeni dve bančni potrdili o dvigih gotovine z računa ene izmed družb, na katere so se stekala prigoljufana sredstva, pri B. B. pa eno takšno potrdilo. Tako F. F. kot C. C. sta povedala, da sta gotovino iz prigoljufanih zneskov izročala B. B., kar je v zvezi z izročanjem F. F. potrjeno tudi z zavarovanim posnetkom video zaslona, C. C. pa je B. B. prepoznal tudi na fotografijah. Smiselno enak način delovanja hudodelske združbe izhaja tudi iz zagovorov soobdolženih L. L., M. M., N. N. in O.O.

Dokazi, pridobljeni v preiskavi, utemeljenega suma v ničemer niso zmanjšali, temveč so ga dodatno podprli. Oškodovanci oziroma njihovi predstavniki, zaslišani bančni uslužbenci ter kriminalist D. D. so potrdili izsledke predkazenskega postopka o načinu storitve goljufij in računih, na katere so bila nakazana sredstva. Iz izpovedb prič P. P., R. R. in S.S. dodatno izhaja vloga obdolženega C. C. pri vodenju družb, na katere so se stekala prigoljufana denarna sredstva, podatki, pridobljeni iz njegovega zaseženega telefona po kažejo na sistematično obiskovanje bank, odpiranje računov in dvigovanje denarja, pri čemer so se na njem nahajale številne datoteke z izpisi stanja na računih, potrdili o plačilih in posnetki transakcij. Pregled mobilnega telefona Redmi A5, ki ga uporablja B.B., pa je razkril obsežno komunikacijo z osebo "H.", za katero je po zgoraj obrazloženem na ravni utemeljenega suma zaključiti, da gre za soobdolženega A. A., iz vsebine komunikacije, ki se v veliki meri nanaša na C. C. podjetja, pa izhaja, da naj bi A. A. B. B. obveščal o posameznih transakcijah in mu dajal navodila, slednji pa naj bi navodila dajal C. C. Podobno velja tudi glede komunikacije z drugimi osebami, zlasti z osebo po imenu T. T., ki naj bi jo B. B. prav tako seznanjal s posameznimi nakazili.

Glede na povzeto vsebino pridobljenih dokazov, ki na ravni utemeljenega suma izkazujejo intenzivno vpetost B. B. v dejavnost hudodelske združbe, je povsem iz konteksta iztrgana navedba zagovornika, da razen enega zaseženega potrdilnega listka ni niti enega dokaza o njegovi izpolnitvi zakonskih znakov očitanih kaznivih dejanj. Vsebina zagovora F. F. in C. C. v povezavi z ugotovitvami policistov o uporabi vzdevkov ter pregled elektronskih komunikacij v tej fazi postopka zadostujejo za dokazni zaključek, da naj bi imel obdolženi B. B. pomembno organizatorsko in koordinatorsko vlogo tako pri izvedbi goljufij kot pri nadaljnjem pranju umazanega denarja, česar v tej fazi postopka zagovornik ne more omajati s sicer povsem posplošeno navedbo, da naj bi bila zagovora soobdolženčev neverodostojna.

Priporni razlog

Obdolženi A. A. naj bi imel po dosedanjih ugotovitvah v hudodelski združbi eno izmed ključnih vlog, saj naj bi bil dejansko nadrejen tako B. B. kot drugim, nižje uvrščenim članom hudodelske združbe, pri čemer naj bi organiziral mrežo denarnih mul ter slamnatih lastnikov in poslovodij podjetij, na katere so se stekala z goljufijami pridobljena sredstva. Na strani objektivnih okoliščin na njegovo ponovitveno nevarnost ob opisani vlogi kaže zlasti zelo velik obseg kriminalne dejavnosti, ki je potekala daljše časovno obdobje, v dobro organizirani hudodelski združbi, kjer je bilo treba najprej zagotoviti bančne račune, izvesti kompleksno preslepitev oškodovancev, nato pa še z nadaljnjimi nakazili, gotovinskimi dvigi in fiktivnimi pravnimi posli zakriti izvor umazanega denarja. Kriminalna dejavnost naj bi se širila še na oškodovance z območja Hrvaške. Posledično naj bi nastala visoka premoženjska škoda in protipravna premoženjska korist, ki dosega skoraj milijon evrov. Obdolženčeva organizatorska vloga obenem kaže precejšnjo mero iznajdljivosti, saj naj bi ob posameznih sumih bank poskrbel tudi za dostavo lažnih listin z namenom dokazovanja upravičenosti nakazil. Način storitve očitanih kaznivih dejanj pa kaže tudi na veliko vztrajnost in predrznost, saj naj bi obdolženec skupaj s B. B. s kriminalno dejavnostjo nadaljeval tudi po tem, ko je bil F. F. že odkrit s strani organov pregona, zaradi česar naj bi njegovo vlogo hitro nadomestila s C. C. Obdolženec bi glede na te lastnosti zato tudi v bodoče lahko brez večjih težav nadaljeval z izvrševanjem očitanih kaznivih dejanj s pomočjo lahko dostopnih elektronskih komunikacijskih sredstev, še zlasti, ker je del članov hudodelske združbe zaenkrat ostal neodkrit. Zoper njega sta v teku še dva druga kazenska postopka in sicer pred Okrožnim sodiščem v Kopru II Kpr 28471/2022 zaradi kaznivega dejanja goljufije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena KZ-1, kjer je bila po podatkih iK sistema pravnomočno uvedena preiskava in gre po očitku za povsem enak modus operandi, ter pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani VII K 5215/2025 zaradi kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po prvem odstavku 307. člena KZ-1, pri čemer je obtožnica že postala pravnomočna. Navedeno ob dejstvu, da obdolženec uporablja vozila višjega cenovnega razreda in poseduje osem ročnih ur visokega cenovnega razreda, ki so v nesorazmerju tudi s sicer relativno visoko plačo, ki jo zatrjuje obdolženec, na ravni utemeljenega suma kaže na to, da si obdolženec z izvrševanjem tovrstnih kaznivih dejanj pridobiva sredstva za luksuzno življenje.

Vrhovno sodišče je tudi pri presoji nevarnosti iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP za obdolženega B. B. izhajalo iz objektivnih okoliščin, kot so opisane v pravnomočnem sklepu o preiskavi. Gre zlasti za način izvrševanja kaznivih dejanj, ki je potekalo dlje časa, organizirano in načrtovano ter znotraj hudodelske združbe z razdeljenimi vlogami. Sestavni del izvrševanja so bili računalniški vdori v elektronsko bančništvo oškodovancev, od katerih so bila protipravno pridobljena sredstva, ki so bila v naslednjem koraku nakazovana na predhodno pripravljene bančne račune, s katerih so bila bodisi prenakazana bodisi dvignjena. Pri takšnem podjemu so bile uporabljene gospodarske družbe s številnimi transakcijskimi računi ter z navidezno poslovno dokumentacijo. Podjem po opisih ni bil brez uspeha, saj domnevno povzočena škoda oz. pridobljena protipravna premoženjska korist dosegata 1.000.000 EUR, kriminalna dejavnost pa naj bi se razširila še na sosednjo Hrvaško. Obdolženčev minimalni prispevek k opisanemu izvrševanju, kot ga v izjavi zatrjuje njegov zagovornik, je zanikan že s pravnomočnimi ugotovitvami o utemeljenosti suma, ki so bile ob njegovem ponovnem preizkusu v tem sklepu potrjene in temelje na več dokazih in ne samo na omenjenem potrdilnem listku za 500,00 EUR. Vrhovno sodišče ni sledilo obdolženčevemu zagovorniku niti tedaj, ko je v izjavi navajal, da je nadaljnja kriminalna dejavnost z njenim odkritjem in zasegom sredstev za njeno izvrševanje, onemogočena. Že zato, ker naj bi se po dosedanjih ugotovitvah, mreža vključenih denarnih mul in/ali slamnatih lastnikov pri izvrševanju kriminalne dejavnosti obnavljala, medtem ko sredstva za njeno izvrševanje v splošnem niso nenadomestljiva.

Čeprav obdolženec še ni bil obsojen, niti se nahaja v drugem kazenskem postopku, je po drugi strani nezaposlen in s tem brez ustaljenega vira prihodkov, zagovornikovi poudarki o obdolženčevi skrbi za mladoletna otroka in za bolno mamo niso združljivi z opisi njegove vloge in ravnanj pri domnevno storjeni kaznivih dejanjih.

Vrhovno sodišče je predlagatelju sledilo še glede obdolženega C. C., pri katerem objektivne in subjektivne okoliščine iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP, niti po delno opravljeni preiskavi niso drugačne od okoliščin, kot so bile ugotovljene v predhodnem pravnomočnem sklepu o podaljšanju pripora s strani izvenobravnavnega senata. Res je, da opisana obdolženčeva vloga v pravnomočnem sklepu o preiskavi ni enaka vlogi obdolženih A. A. in B. B., spet pa obdolženec v izvršitvenem smislu ni bil pasiven. Nasprotno, po dosedanjih ugotovitvah naj bi obdolženec v zameno za nekaj malega denarja, prepustil svojo identiteto in postal slamnati lastnik in direktor gospodarskih družb s poslovnimi računi preko katerih so se domnevno vršila nakazila protipravno pridobljenih denarnih sredstev. Tako naj bi obdolženec za potrebe izvrševanja opisanih kaznivih dejanj prevzel več gospodarskih družb, zanje odprl več transakcijskih računov - med drugim za družbi C-1. d. o. o. in C-2. d. o. o. ter še osem drugih računov, tudi v tujini, jih posredoval drugim udeležencem, po prejemu protipravno pridobljenih sredstev pa opravljal gotovinske dvige ter se v zvezi s tem dogovarjal in srečeval z več osebami iz hudodelske združbe. Po takšnih ugotovitvah obdolženčevo ravnanje ni bilo naključno ali enkratno, temveč kontinuirano in načrtovano ter splošno vzeto z vidnim prispevkom pri uresničevanju ciljev hudodelske združbe. Brez opisanega prevzema gospodarskih družb in transakcijskih računov nadaljnje prikrivanje izvora protipravno pridobljenega denarja ne bi bilo mogoče, z dvigi gotovine iz izvedenih transakcij pa je bil izvor tako pridobljenega denarja dodatno prikrivan. Glede na to zagovornikovo zmanjševanje pomena obdolženčevih ravnanj, ki so po izjavi zgolj sledila navodilom drugih obdolžencev, da obdolženec neposredno ni izvajal spletnih napadov na oškodovance in da po podatkih spisa ni bil on tisti, ki bi za izvajanje kriminalne dejavnosti uporabljal elektronski naslov CC@outlook.com, ni utemeljeno.

Enako velja za zagovornikov poskus manjšanja navedene nevarnosti iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP pri obdolžencu, potem ko so mu bili ob odvzemu prostosti zaseženi vsi telefoni, bančne kartice, notarske listine in dokumentacija, posamezne transakcije pa ustavljene. Na vsebinsko enake zadržke je bilo odgovorjeno že v pravnomočnih sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora obdolžencu, z jedrom, da izvrševanje opisanih kaznivih dejanj, pojavno ni vezano na uporabo konkretne elektronske naprave ali posameznih listin, temveč na organizirano sodelovanje več oseb, pri čemer naj bi člani hudodelske združbe obdolženca opremili z elektronskimi napravami, pripravljali zanj potrebno dokumentacijo in skrbeli za njegov prevoz k notarju. V takšnih okoliščinah in ob okoliščini, da identiteta ostalih sodelujočih še ni bila odkrita ter ob znakih, da gospodarske družbe, v katerih je bil obdolženec naveden kot direktor, še vedno poslujejo z odprtimi transakcijskimi računi, zgolj zaseg posameznih predmetov pri obdolžencu ne odpravlja realne nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj.

Vrhovno sodišče niti pri presoji subjektivnih okoliščin ni prezrlo zagovornikov opozoril v izjavi na predlog, s tem da obdolženčeva neobsojenost in dejstvo, da se ne nahaja v drugem kazenskem postopku nista edini takšni okoliščini. Obdolženec je namreč nezaposlen in brez rednih prihodkov ter odvisen od socialne pomoči. Če k neugodnim premoženjskim in drugim socialnim socialnim razmeram dodamo obdolženčevo zdravljenje, povezano z odvisnostjo uživanja prepovedanih drog ter našteto združimo z že ugotovljenimi objektivnimi okoliščinami, dobimo prav tisto nevarnost, ki naj bo s podaljšanim priporom odpravljena.

Sorazmernost in neogibnost

Zoper vse tri obdolžence poteka preiskava zaradi kaznivih dejanj, za katera so zagrožene visoke zaporne kazni, dejanja pa naj bi bila storjena v širokem obsegu, z vključenim večjim številom denarnih mul in/ali slamnatih lastnikov in sredstev, ki so storitve omogočala ter s povzročeno prepovedano posledico, ki naj bi po ugotovljenem dosegla 1.000.000,00 EUR. Gre za znatno ogrozitev varnosti ljudi, ki zaradi zagotovila iz 34. člena Ustave ne more ostati brez učinkovitega odziva. Pripor je sorazmeren še po trajanju, saj je bila obdolžencem odvzeta prostost pred slabimi tremi meseci, preiskava poteka brez vidnih zastojev, njen zaključek pa je odvisen od preostalih preiskovalnih dejanj, kot jih narekujeta obseg in kompleksnost celotne zadeve. Glede na stopnjo ugotovljene nevarnosti iz 3. točke prvega 201. člena ZKP pri vseh treh obdolžencih je pripor tudi neogibno potreben. Obdolženci so po opisih dejanj ravnali kontinuirano in načrtno, bodisi s pridobivanjem navedenih denarnih mul in/ali slamnatih lastnikov, bodisi z odpiranjem računov, kar vse je mogoče učinkovito preprečiti le s popolnim odvzem prostosti in ne z odvzemom, pri katerem katerem bi lahko obdolženci, čeprav posredno (denimo z uporabo sodobnih komunikacijskih sredstev) ravnali na enak ali podoben način, v končnem pa z istimi učinki.

Vrhovno sodišče je zaradi razlik v dnevih in času odvzema prostosti, in ker gre za enotni postopek vsem trem obdolžencem podaljšalo pripor do 5. 9. do 6.01. ure, tedaj do trenutka, ko prvemu od obdolžencev poteče trimesečni rok za podaljšanje pripora.

C.

Ker je po drugem odstavku 205. člena ZKP upravičeni predlagatelj za podaljšanje pripora le državni tožilec (gl. Odločba Ustavnega sodišča U-I-50/09, UP-260 z dne 18. 3. 2010), je Vrhovno sodišče predlog preiskovalne sodnice v delu, ki nedovoljeno presega pojasnilo iz tretjega odstavka 205. člena ZKP, po drugem odstavku 423. člena v zvezi z drugim odstavkom 422. člena ZKP, zavrglo.