Jedro

Določba 287. člena ZIZ, na podlagi katere je bil izvršitelj z odredbo predsednika ZIS imenovan za prevzemnika zadeve, ureja procesni položaj, ki je le začasen, in ki zagotavlja, da zadeva, ki jo sicer samostojno vodi in opravlja izvršitelj, v primeru, ko temu preneha pooblastilo za njegovo nadaljnje opravljanje oziroma poslovanje, ne ostane brez nadzora vse do takrat dokler je ne prevzame s sklepom sodišča določen izvršitelja, ki ga sodišče imenuje na predlog upnika. Upnik je namreč upravičen, da poda nov predlog za določitev izvršitelja. Zakonska določba tretjega odstavka 44.a člena ZIZ mu daje svobodo izbire izvršitelja, ki ji sodišče mora slediti.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

II. Izvršitelj A.Š. krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

- K pritožbi zoper sklep z dne 21. 7. 2015:

1. Sodišče prve stopnje je na predlog upnika namesto izvršitelja M.H. določilo izvršitelja D.P..

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo izvršitelj A.Š. iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovni postopek ter naložitev njegovih pritožbenih stroškov v plačilo upniku. Mnenja je, da za sprejeto odločitev ni podlage v ZIZ, in da je sodišče v celoti prezrlo odredbo Zbornice izvršiteljev Slovenije z dne 24. 6. 2015, s katero je bil določen kot prevzemnik predmetnega spisa. Sodišče bi lahko določilo drugega izvršitelja v skladu z določbo devetega odstavka 44.a člena ZIZ, na katero se sklicuje, vendar bi moralo v tem primeru odstaviti s sklepom o izvršbi določenega izvršitelja. Za odstavitev iz krivdnih razlogov pa 21. 7. 2015 ni bilo več podlage, ker je bil M.H. 31. 5. 2015 razrešen kot izvršitelj. Sodišče ob tem, ko se sklicuje na deveti odstavek 44. člena ZIZ, ne navaja razlogov za (krivdno) razrešitev oziroma določitev izvršitelja. Zgolj predlog upnika oziroma upokojitev zagotovo nista razloga za uporabo devetega odstavka 44.a člena ZIZ.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Od veljavnosti novele ZIZ-E (Ur. l. RS št. 115/2006 z dne 10. 11. 2006)(1) je izbira izvršitelja izključna pravica upnika. Ureja jo 44.a člen ZIZ, ki predpisuje pravila določitve osebe izvršitelja. Določba je umeščena v drugi del zakona, v katerem so sistemska pravila za vodenje izvršilnega postopka. Po tretjem odstavku citirane določbe sodišče v sklepu o izvršbi ali s posebnim sklepom določi izvršitelja, ki ga je navedel upnik v predlogu za izvršbo ali po pozivu sodišča, po tretjem in šestem odstavku pa novega izvršitelja, ki ga je predlagal upnik potem, ko je sodišče ugotovilo, da je predlagani ali izločeni izvršitelj oseba, ki po drugem in tretjem odstavku 288. člena ZIZ ne sme opravljati neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja. Tudi v primeru odstavitve izvršitelja iz razloga, ker ne opravlja neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja v rokih, ki jih določa ZIZ in podzakonski predpisi, je upnik tisti, ki predlaga izvršitelja, katerega naj sodišče določi namesto odstavljenega izvršitelja (deveti odstavek 44.a člena ZIZ). Zakon je tako podelil upniku pravico do svobodne izbire izvršitelja tudi v primeru, ko pride do spremembe izvršitelja tekom postopka. Skladno s to zakonsko ureditvijo in njenim nespornim namenom, da upnik ne glede na fazo postopka sam izbere izvršitelja, za katerega želi, da opravi njegovo izvršbo ter vodilo načelo postopka izvršbe, to je načelo dispozitivnosti, ki upniku daje aktivno vlogo za učinkovit postopek, je pravico do izbire upnika razlagati tudi v situaciji, ki je ZIZ in podzakonski akti izrecno ne urejajo, to je v situaciji, ko je s sklepom o izvršbi določen izvršitelj razrešen zaradi upokojitve.

5. Iz določbe 44.a člena ZIZ prav tako jasno izhaja, da izvršitelja, ki je opravljal v konkretnem izvršilnem postopku neposredna dejanja izvršbe, vedno določi s sklepom sodišče. Zakonska ureditev ne daje možnosti, da bi neposredna izvršilna dejanja opravljal izvršitelj, ki ga pod pogoji, kot so določeni v 44.a členu ZIZ, ne bi določilo s sklepom sodišče. 6. Četudi 44.a člen ZIZ upniku izrecno ne podeljuje pravice do predlaganja novega izvršitelja v primeru razrešitve izvršitelja zaradi upokojitve, ko na podlagi tretjega odstavka 287. člena ZIZ predsednik Zbornice izvršiteljev določi drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot prevzemnike, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja, po mnenju sodišča druge stopnje upniku ni mogoče odreči te pravice, za kar si prizadeva pritožba. Določba 287. člena ZIZ, na podlagi katere je bil pritožnik z odredbo predsednika Z. imenovan za prevzemnika zadeve, je namreč glede na njeno umestitev v četrti del zakona, v katerem so določena pravila, ki urejajo delovanje službe izvršiteljstva kot službe v javnem interesu, ki jo uresničujejo njeni nosilci, in njihov status, potrebno razumeti kot sistemsko določbo, ki zagotavlja, da zadeva, ki jo sicer samostojno vodi in opravlja izvršitelj, v primeru, ko temu preneha pooblastilo za njegovo nadaljnje opravljanje oziroma poslovanje, ne ostane brez nadzora, vse do takrat, dokler je ne prevzame s sklepom sodišča določen izvršitelj. Določitev prevzemnika in njegovo delovanje je nujno in utemeljeno izključno iz razloga kontinuiranega, sistematičnega vodenja postopka premičninske izvršbe in preprečitve nepotrebnih zastojev, kot tudi varstva pravic upnika, vendar le do trenutka, ko sodišče na predlog upnika določi drugega izvršitelja. Namen te določbe ni v omejevanju pravice upnika do izbire izvršitelja.

7. Upoštevajoč navedeno in pravico upnika do izbire izvršitelja iz 44.a člena ZIZ ter pristojnost izvršiteljev za opravljanje neposrednih dejanj izvršbe na celotnem območju Republike Slovenije (drugi odstavek 7. člena ZIZ), je sodišče prve stopnje pravilno določilo novega izvršitelja, ki ga je predlagal upnik, namesto začasno postavljenega izvršitelja, ki ga je določil predsednik Zbornice izvršiteljev. Tak procesni položaj je bil le začasen, saj je upnik upravičen, da poda nov predlog za izločitev izvršitelja. Tretji odstavek 44.a člena ZIZ daje upniku svobodo izbire izvršitelja, ki ji sodišče mora slediti.

8. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. V posledici neuspeha s pritožbo, izvršitelj krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

- K pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 15. 1. 2016:

10. Sodišče prve stopnje je z navedenim sklepom na podlagi drugega odstavka 38.c člena ZIZ odločilo o zahtevi upnika, da o obračunu izvršitelja A.Š. z dne 5. 10. 2015 odloči sodišče, in izvršitelju A.Š. priznalo stroške v višini 17,93 EUR.

11. V pritožbi zoper ta sklep izvršitelj A.Š. uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava iz 3. točke prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Kot bistveno izpostavlja, da ob opravi izvršilnega dejanja 24. 9. 2015 sklep VL 206884/2012 z dne 21. 7. 2015 še ni bil pravnomočen, ker je 18. 9. 2015 vložil pritožbo. Za opravo izvršilnega dejanja je imel vso pravno podlago, s tem pa je upravičen do plačila vseh stroškov in nagrade za opravljeno delo. Sodišču druge stopnje predlaga, da sklep sodišča v delu, v katerem je zavrnilo njegov obračun, razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, upniku pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

12. Pritožba ni utemeljena.

13. Sodišče prve stopnje izvršitelju ni priznalo v obračunu z dne 5. 10. 2015 priglašene nagrade za opravo rubeža z dne 24. 9. 2015 in nagrade za z rubežem neposredno povezanega opravila - za obračun zamudnih obresti, kot tudi ne materialne stroške (kilometrina, druge materialne stroške) povezane s tem opravilom. Odločitev je utemeljilo z argumentom, da je izvršitelj A.Š., ki je bil z odredbo predsednika Z. (v nadaljevanju ZIS) namesto razrešenega izvršitelja M.H. določen za prevzemnika na podlagi sklepa sodišča z dne 21. 7. 2015, s katerim je na predlog upnika sodišče določilo izvršitelja D.P., in ki je bil izvršitelju A.Š. vročen 10. 9. 2015, izgubil upravičenje v predmetnem postopku opravljati neposredna dejanja izvršbe. Takemu stališču sodišče druge stopnje pritrjuje in povzema prvostopenjske razloge ter dodaja:

14. Določba 287. člena ZIZ, na podlagi katere je bil izvršitelj z odredbo predsednika ZIS imenovan za prevzemnika zadeve, ureja procesni položaj, ki je le začasen, in ki zagotavlja, da zadeva, ki jo sicer samostojno vodi in opravlja izvršitelj, v primeru, ko temu preneha pooblastilo za njegovo nadaljnje opravljanje oziroma poslovanje, ne ostane brez nadzora vse do takrat dokler je ne prevzame s sklepom sodišča določen izvršitelja, ki ga sodišče imenuje na predlog upnika. Upnik je namreč upravičen, da poda nov predlog za določitev izvršitelja. Zakonska določba tretjega odstavka 44.a člena ZIZ mu daje svobodo izbire izvršitelja, ki ji sodišče mora slediti.

15. Z določitvijo D.P., katerega je predlagal upnik za izvršitelja v predmetnem izvršilnem postopku, potem ko je bil predhodno s strani upnika predlagan in s strani določen izvršitelj M.H. zaradi upokojitve razrešen, za izvršitelja v predmetnem izvršilnem postopku s sklepom z dne 21. 7. 2015, je izvršitelju A.Š. prenehalo pooblastilo in upravičenje ter pravica do oprave izvršilnih dejanj, vse podeljeno na podlagi 287. člena ZIZ. Izvršitelj A.Š. je bil z določitvijo izvršitelja D.P. z vročitvijo sklepa dne 10. 9. 2015 tudi seznanjen, zato v nasprotju s pritožbenimi stališči ni imel pravne podlage za opravo dejanja rubeža, opravljenega dne 24. 9. 2015 in z njim povezanih dejanj. Posledično izvršitelj ni upravičen do nagrade in do povrnitve stroškov nastalih mu z opravo tega dejanja in opravil povezanih z njim.

16. Neuspešno se izvršitelj upira odločitvi s pritožbeno navedbo, da sklep o določitvi izvršitelja v času oprave dejanja rubeža še ni bil pravnomočen. Odločilen je namreč trenutek odločitve sodišča, ko določi izvršitelja, pri čemer mora sodišče slediti predlogu upnika, in vročitev tega sklepa izvršitelju - prevzemniku. Na podlagi sklepa o določitvi izvršitelja(2) lahko izvršitelj prične opravljati dejanja neposredne izvršbe (prvi odstavek 31. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Ta akt sodišča daje pravno podlago za opravo neposrednih dejanj premičninske izvršbe in ne zakon, kot tudi ne Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja ne odlagata oprave dejanj izvršitelja do pravnomočnosti sklepa. Pritožbena izvajanja, da je imel pritožnik pooblastilo za opravo dejanja rubeža, je po navedenem kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je odločitev sprejelo potem, kot tudi uradni preizkus ni pokazal kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

17. Izvršitelj, ki s pritožbo ni uspel, krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Novela ZIZ-E je začela veljati 25. 11. 2006. Op. št. (2) : Zoper sklep o določitvi izvršitelja po četrtem odstavku 44.a člena ZIZ ni pritožbe.