Jedro

Več kot očitno je, da sta starša - nasprotna udeleženca, že 8 let vpletena v konflikten starševski odnos. CSD je dne 25. 11. 2020 opravil oceno ogroženosti družine, iz katere je razvidno, da visoko konflikten starševski odnos resno ogroža psihosocialni razvoj ml. otrok, pri obeh starših se prepoznava stiska, starša pa ne zmoreta najti pravega načina ali pomoči, preko katere bi lahko razreševala svoje notranje konflikte, jezo, zamere in razmejila partnerski konflikt od starševskega.

S takšnim ravnanjem oba starša ogrožata koristi otrok, teh pa tudi ni mogoče zavarovati brez posega v njuno starševsko skrb, zato sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je ukrep omejitve starševske skrbi potreben.

Izrek

Pritožbi nasprotne udeleženke se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v III. točki izreka: - pod a), ki glasi:"obema nasprotnima udeležencema A. A. in B. B. se prepove brez soglasja drugega starša odločati o zamenjavi osebnega zdravnika otrok, o vključitvi ali zamenjavi psihološke obravnave otrok ter o izbiri ali zamenjavi obšolskih dejavnosti otrok: C. C. in D. D.", razveljavi in predlog v tem delu zavrne, - pod c) spremeni tako, da se v tretji vrstici besedna zveza "dopustiti vključitev obeh otrok" nadomesti z "vključiti oba otroka" in v sedmi vrstici beseda "odobri predlagatelj CSD" nadomesti z "določi predlagatelj CSD", v preostalem delu se pritožba nasprotne udeleženke zavrne kot neutemeljena in v tem obsegu potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v predmetnem nepravdnem postopku s sklepom z dne 17. 5. 2021 in sklepom o popravi z dne 20. 5. 2021 zavrnilo predlog predlagatelja B. B. za izdajo začasne odredbe (I. točka izreka). V II. točki izreka je po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo ter v III. točki izreka izreklo ukrep trajnejšega značaja omejitve starševske skrbi nasprotnima udeležencema v trajanju enega leta od 17. maja 2021 do 17. maja 2022, in sicer tako, da jima je prepovedalo brez soglasja drugega starša odločati o zamenjavi osebnega zdravnika otrok, o vključitvi ali zamenjavi psihološke obravnave otrok ter o izbiri ali zamenjavi obšolskih dejavnosti otrok (III.a točka izreka). Nadalje je v III.b točki nasprotna udeleženca napotilo v individualno psihološko obravnavo ali v redno obravnavo pri Družinskem centru, zavod za pomoč družinam v stiski. V III.c točki je nasprotnima udeležencema naložilo, da naj nemudoma, najkasneje v roku 8 dni dopustita vključitev obeh otrok v redno individualno psihološko obravnavo v UKC pri profesorju E. E., spec. klin. psih. (ali pri drugem kliničnem psihologu ali terapevtu, ki ga odobri predlagatelj CSD), sicer je to dolžan storiti predlagatelj CSD v skladu z III.e točko sklepa, vsak od staršev pa je dolžan poskrbeti, da se otroka redno udeležujeta na vseh terminih obravnave, ki jih določi terapevt, dolžna pa sta tudi spoštovati navodila terapevta. V III.d točki je odločilo o nadzoru, ki ga je dolžan izvajati CSD nad ukrepom trajnejšega značaja, na način, da spremlja vključitev in redno obiskovanje terapevtov ter uspešnost in napredek obeh staršev in otrok, redno izvajanje stikov po izvršilnem naslovu, dvakrat mesečno opravil obisk na domu pri vsakem nasprotnem udeležencu, ki sta dolžan obisk na domu omogočiti brez nepotrebnega odlašanja, prav tako pa je vsak nasprotni udeleženec dolžan redno vsak teden obveščati po elektronski pošti predlagatelja CSD o rezultatih terapevtske obravnave otrok in vsakega starša, o spremembi osebnega zdravnika otrok, njunih obšolskih dejavnosti in podobno, predlagatelj CSD pa je dolžan na vsaj štiri mesece sklicati multidisciplinarni sestanek s službami, ki družino obravnavajo. V III.e točki je C. C. in D. D. postavilo pod skrbništvo v omejenem obsegu, kot je omejena starševska skrb glede vključitve obeh otrok v redno individualno psihološko obravnavo, o zamenjavi osebnega izbranega zdravnika otrok ter o izbiri ali zamenjavi obšolskih dejavnosti. Za skrbnika je imenovalo Center za socialno delo. V IV. točki izreka je odločilo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom, v kolikor bodo stranke stroške priglasile.

2. Zoper sprejeto odločitev (III. točko izreka) se pritožuje nasprotna udeleženka. Navaja, da je v izreku podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in je že iz tega razloga potrebno sklep razveljaviti. Pod III.a točko izreka so namreč navedene prepovedi, ki jih tako določa že zakon, in sicer da so se starši dolžni sporazumeti o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na razvoj otroka. V nasprotju s tem pa je sodišče v III.e točki prav glede teh vprašanj oba otroka postavilo pod skrbništvo in imata v tem delu starševsko skrb omejeno, s tem pa je III.a točka v nasprotju z III.e točko. Prav tako bi moralo biti določeno, kako in na kakšen način skrbnik prevzema naloge kot svetovalni center. Oče je namreč povsem pasiven v zvezi z izvajanjem stikov pod nadzorom in tudi ni jasno, kako bo dajal soglasje oziroma kako se bo njegovo soglasje nadomeščalo. Nadalje pritožba graja odločitev sodišča o vključitvi nasprotnih udeležencev v redno individualno psihološko obravnavo pri Družinskem centru ali pri drugem psihologu, saj bi se morale določiti naloge, ki bi bile usmerjene k skupnemu cilju, ki je v tem primeru neopredeljen in je zato sklep v tem delu neizvršljiv. Prav tako ne vzdrži zaključek sodišča, da je potrebno ukrep izdati brez mnenja izvedenca s področja psihiatrije ali psihologije, ker bo slednje izdelano šele konec leta, iz do sedaj izdelanih mnenj pa izhaja, da je mati povsem sposobna izvajati celosten pregled nad situacijo, pri njej ni zaznati nikakršnih psiholoških odklonov, ki bi potrebovali psihološki tretma. To pa pomeni, da je mati sposobna medstarševskega dogovora, ki je v korist otrok in ki so izključno v interesu otrok. V kolikor pa je CSD vključen v obseg omejene starševske skrbi, je nerazumljiv sklep v delu, ko nalaga, da sta starša dolžna dopustiti določena izvajanja, saj je CSD v tem primeru vključen v vlogo skrbnika. CSD ni podal strokovnega mnenja, iz katerega bi izhajal konkretiziran načrt pomoči družini in otrokom, saj razen izreka predlaganega ukrepa ne pojasnjuje, kakšen bi bil kompleten načrt izvedbe, kakšen bi bil namen izvedbe in vsebina izvedbe in kakšen bi bil cilj izvedbe z morebitnim terminskim planom. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi ter točko III izreka v celoti razveljavi, vse s stroškovnimi posledicami.

3. V odgovoru na pritožbo predlagatelj CSD in nasprotni udeleženec predlagata zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V predmetni nepravdni zadevi je sodišče druge stopnje o pritožbi nasprotnega udeleženca B. B. odločilo na seji 22. 6. 2021. Dne 23. 6. 2021 je z dopisom Okrožnega sodišča v Mariboru prejelo še pritožbo nasprotne udeleženke. Slednja je bila vrnjena Okrožnemu sodišču v Mariboru, ki je s pritožbo moralo postopati v skladu s 344. členom ZPP. Po prejemu odgovorov na pritožbo dne 23. 7. in 27. 7. 2021 je sodišče prve stopnje spis, v skladu s sodnim redom, z novim predložitvenim poročilom, dne 4. 10. 2021 predložilo sodišču druge stopnje v nadaljnje odločanje.

6. S predmetnim sklepom sodišče druge stopnje odloča še o pritožbi nasprotne udeleženke zoper sklep okrožnega sodišča v Mariboru II N 329/2021 z dne 17. 5. 2021 v zvezi s sklepom o popravi z dne 20. 5. 2021. 7. Nasprotna udeleženka se pritožuje zoper III. točko izreka, s katerim je sodišče prve stopnje na predlog CSD izreklo ukrep omejitve starševske skrbi na področju izvajanja stikov in delnega varstva in vzgoje otrok v skladu s 171. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ).

8. V skladu s prvim odstavkom 171. člena DZ sodišče enemu ali obema staršema prepove izvajanje posameznih upravičenj iz starševske skrbi, če je otrok ogrožen in bo korist otroka ob upoštevanju okoliščin primera dovolj zavarovana s tem ukrepom. Sodišče lahko glede na okoliščine primera odloči, da center za socialno delo opravlja nadzor nad izvajanjem starševske skrbi in določi tudi način tega nadzora (tretji odstavek 171. člena DZ). Ob izreku ukrepa sodišče otroka postavi pod skrbništvo za zastopanje v obsegu, v katerem staršem omeji upravičenja iz starševske skrbi in imenuje skrbnika (četrti odstavek 171. člena DZ). Ukrep omejitve starševske skrbi traja največ eno leto (peti odstavek 171. člena DZ).

9. Pravilno pritožba opozarja na nasprotje med III.a in III.e točko izreka. Sodišče prve stopnje je v III.a točki izreka najprej odločilo, da nasprotna udeleženca odločata o zamenjavi osebnega zdravnika, o vključitvi ali zamenjavi psihološke obravnave otrok ter o izbiri ali zamenjavi obšolskih dejavnosti le s soglasjem, v III.e točki izreka pa je odločilo, da se otroka postavita pod skrbništvo glede prej navedenih vprašanjih.

10. III.a točka izpodbijanega sklepa predstavlja zgolj zakonski prepis določbe iz drugega odstavka 151. člena DZ, ki staršema, kadar ne živita skupaj in otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo obema staršema, odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na njegov razvoj, sporazumno. Glede na nadaljnjo ugotovitev sodišča prve stopnje, da je prav glede teh vprašanj staršema omejeno oz. prepovedano izvajanje upravičenj iz starševske skrbi (kot izhaja iz III.e točke) je bilo potrebno predlog v delu ki staršema nalaga sporazumno odločanje o vprašanjih glede katerih jima je starševska skrb omejena razveljaviti in v tem delu predlog zavrniti (6. alinea 358. člena ZPP).

11. Sodišče druge stopnje je zaradi preglednosti nadalje v III.c točki izreka črtalo besedo "dopustiti", da sta nasprotna udeleženca dolžna v skladu z ukrepom nemudoma vključiti oba otroka v psihološko obravnavo pri določenem terapevtu oziroma pri terapevtu, ki ga bo določil predlagatelj CSD (in ne odobril), saj slednja glede na dejstvo, da sta v tem delu omejena v izvajanju starševske skrbi, morata otroka vključiti v redno individualno psihološko obravnavo.

12. Nima prav pritožba, da je predlog za izrek ukrepa trajnejšega značaja neobrazložen in neupravičen in da bi sodišče v postopek moralo pritegniti izvedenca. Predmetni ukrep je sodišče izdalo v okviru začasne ureditve razmerij med nasprotnima udeležencema in otrokoma. Več kot očitno je, da sta starša - nasprotna udeleženca, že 8 let vpletena v konflikten starševski odnos. CSD je dne 25. 11. 2020 opravil oceno ogroženosti družine, iz katere je razvidno, da visoko konflikten starševski odnos resno ogroža psihosocialni razvoj ml. otrok, pri obeh starših se prepoznava stiska, starša pa ne zmoreta najti pravega načina ali pomoči, preko katere bi lahko razreševala svoje notranje konflikte, jezo, zamere in razmejila partnerski konflikt od starševskega. Slednje se kaže v čustveni stiski otrok, kar predstavlja nevarnost za razvoj nevarne oblike navezanosti in prevzemanje neustreznih vzorcev reševanja težav. CSD je v oceni ogroženosti med ukrepi in storitvami podal tudi predlog za nadzor izvajanja starševske skrbi v tistih delih, kjer pri izvajanju starševske skrbi prihaja do za ml. otroka ogrožajočih ravnanj med staršema. V okviru slednjega je CSD tudi predlagal vključitev staršev v individualno dalj časa trajajočo psihološko obravnavo, ki bo omogočila staršema vpogled v lastne stiske in konflikte ter pomoč pri novem učenju starševstva. Prav slednje pa opravičuje izrek ukrepa pod III.b izreka, ko se staršema nudi vključitev v redno psihološko obravnavo pri Družinskem centru, slednje pa izhaja iz načrta pomoči ml. otrokoma in družini z dne 17. 2. 2017. Samo resnost situacije je sodišče prve stopnje obsežno opisalo v 7. in 8. točki obrazložitve, kjer povzema razloge CSD-ja za izdajo sklepa o omejitvi starševske skrbi.

13. Nadalje nima prav pritožba, da bi sodišče moralo v postopek pritegniti izvedenca že za izdajo sedaj izrečenega ukrepa. Sodišče namreč razpolaga z mnenjem kliničnega psihologa z dne 25. 9. 2018, vendar je glede na novo nastalo situacijo v letu 2020 slednje manj uporabljivo. Zato se je sodišče upravičeno sklicevalo na ugotovitve CSD, ki v predmetnem postopku nastopa kot strokovna pomoč (center za socialno delo je specifičen pomočnik sodišča, njegov položaj se približuje položaju sodnega izvedenca), usposobljen za delo z otrokoma in družino in ki bo tudi v predmetnem postopku izvajal nadzor nad samim ukrepom trajnejšega značaja, tako da bo spremljal vključitev in redno obiskovanje terapevtov ter uspešnost in napredek obravnave obeh staršev in otrok.

14. Glede na obsežen dokazni postopek sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je med nasprotnima udeležencema prisoten trajajoč in intenziven konflikt, ki so ga tudi izvedenci že v preteklosti prepoznali kot ogrožajočega za zdrav razvoj obeh deklic in kateri se sedaj, po ugotovitvah CSD-ja, ugotavlja pri obeh starših v visoki intenzivnosti. Do teh zaključkov pa je CSD prišel s pomočjo drugih strokovnjakov, psihiatrov na Pediatrični kliniki UKC, šolske svetovalne službe itd. 15. S takšnim ravnanjem oba starša ogrožata koristi otrok, teh pa tudi ni mogoče zavarovati brez posega v njuno starševsko skrb, zato sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je ukrep omejitve starševske skrbi, kot je določena v točki III.c., d. in e. izreka potreben, s tem pa so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, ki jih predvideva 171. člen DZ, s katerim se nasprotnima udeležencema odreka odločanje o nekaterih bistvenih vprašanjih glede skupnih otrok. Ker je sodišče prve stopnje obema staršema omejilo upravičenja iz starševske skrbi, je pravilno oba otroka postavilo pod omejeno skrbništvo CSD-ja.

16. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi nasprotne udeleženke delno ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje glede omejitve starševske skrbi v III.a točki razveljavilo in predlog zavrnilo, sicer pa zgolj redakcijsko III.c točko popravilo, v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep v točki III potrdilo (6. točka 358. člena ZPP v zvezi z 2. in 3. točko 365. člena ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

17. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, saj jih udeleženci postopka niso priglasili.