Jedro

Statistični podatki o povprečnih stroških za dijake, upokojence in rejnike so le orientacija za določitev preživnine. Orientacija seveda tedaj, ko imata starša dovolj sredstev za zadovoljitev vseh v statističnih podatkih zajetih potreb. Če imata višje dohodke od tistih, ki so v njih navedeni, morata plačevati več, če pa imata manj, pač toliko, kolikor zmoreta. Sodišče mora vedno poiskati ravnovesje med dejanskimi premoženjskimi razmerami vseh udeleženih, saj je le tako mogoče pravilno uporabiti pravni standard iz 79. člena ZZZDR.

Dejstva, da tožnica prejema invalidsko pokojnino in varstveni dodatek še ne izkazujeta nezadostnost sredstev za življenje.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, mladoletno J. S. dodelilo v varstvo in vzgojo materi ter očetu naložilo v plačilo mesečno preživnino v znesku 15.000,00 SIT. Tožbeni zahtevek na plačilo preživnine tožnici iz nasprotne tožbe Š. S. je zavrnilo.

Proti preživninskemu delu sodbe sodišča prve stopnje je vložila pritožbo Š. S. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi in preživnino za mladoletno hčerko zvišalo na 20.000,00 SIT. Sicer pa je pritožbo zoper odločitev o preživninskem tožbenem zahtevku nasprotne tožnice zavrnilo kot neutemeljeno.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožeča stranka iz nasprotne tožbe Š. S. (v nadaljevanju tožnica). Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji trdi, da je materialnopravno zmotna odločitev o preživnini za mladoletno hčerko, kakor tudi o preživnini zanjo. Sklicuje se na uradne podatke Statističnega urada Republike Slovenije o povprečnih življenjskih stroških za upokojence, za dijake in rejnike ter ugotavlja, da gre za splošno znana dejstva, ki jih sploh ni treba dokazovati. Meni, da so ti podatki osnova za pravilno uporabo določil Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ker dokazujejo, da mladoletna hčerka pravdnih strank s svojimi dohodki in preživnino staršev ne bo mogla pokriti niti minimalnih stroškov za mesečno preživljanje, je odločitev napačna. Enako velja za tožnico, saj je upokojenka, bolna in zaradi tega potrebuje še dodatna sredstva zaradi zdravljenja. Ker bo morala razen sebe preživljati še hčerko, ne bo imela dovolj sredstev niti za lastno preživljanje. Napačna je tudi odločitev o preživnini za hčerko med pravdo. Toženec plačila materi, ki je za hčerko skrbela, ni dokazal. Sicer pa sta sodišči odločali o stvari, ki sodi v izvršilni postopek, za katerega veljajo drugačne pravne kavtele in s tem kršili tudi določbe ZPP. Tožnica zato predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi pritožbi tožeče stranke in tožencu naloži v plačilo nadaljnje stroške pravdnega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe dalje do plačila.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje o preživnini za mladoletno hčerko pravdnih strank pravilno uporabilo Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR, Uradni list SRS, št. 14/89 - preč.b.). Pravilno je izhodišče, da mora vsak izmed staršev preživljati svojega otroka v skladu z možnostmi vsakega izmed njiju in otrokovimi potrebami (79. člen ZZZDR).

Revidentka v reviziji izhaja iz drugačnega izhodišča. Meni namreč, da so lahko podlaga za pravilno odločitev le splošno znani statistični podatki o povprečnih stroških za dijake, upokojence in rejnike.

Revizijsko sodišče s takšnim stališčem ne soglaša. Navedeni podatki sicer so potrebna orientacija za določitev preživnine. Orientacija seveda tedaj, ko imata starša dovolj sredstev za zadovoljitev vseh v statističnih podatkih zajetih potreb. Če imata višje dohodke od tistih, ki so v njih navedeni, morata plačevati več, če pa imata manj, pač toliko, kolikor zmoreta. Sodišče mora vedno poiskati ravnovesje med dejanskimi premoženjskimi razmerami vseh udeleženih, saj je le tako mogoče pravilno uporabiti pravni standard iz že navedenega 79. člena ZZZDR. Zakon posebej govori o sorazmerju z možnostmi vsakega od staršev in otrokovimi potrebami.

Sodišče druge stopnje je upoštevalo potrebe tedaj mladoletne J. in obenem upoštevalo tudi možnosti vsakega od staršev. Po 3. odstavku 385. člena ZPP višine dohodkov in izdatkov na revizijski stopnji tudi ni več dovoljeno preizkušati. Sicer pa tožnica v revizijskem postopku ne načenja vprašanja morebitnih višjih dohodkov toženca, temveč zahteva, da se upošteva njeno premoženjsko in zdravstveno stanje. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče okoliščine na njeni strani v zadostni meri upoštevalo. Z zvišanjem preživnine v breme toženca na 20.000,00 SIT je bilo njeno finančno breme zmanjšano na 4.000,00 SIT. Pri presoji višine te preživnine je sodišče pravilno upoštevalo tudi hčerkine dohodke (štipendijo v višini 16.750,00 SIT in otroški dodatek v višini 5.628,00 SIT). Poudarjeno pa je tudi bilo, da ima vsak izmed staršev oz. otrok pravico zahtevati, naj se ugotovljena višina prispevka prilagodi spremenjenim razmeram (79. in 123. člen ZZZDR).

Pri odločanju o preživnini za mladoletno hčerko je bilo končno pravilno uporabljeno materialno pravo, ko je sodišče upoštevalo plačilo preživnine do izdaje sodbe prve stopnje in ne od vložitve tožbe. Stvar dejanskega stanja je bila, ali je toženec med pravdo res izpolnjeval preživninsko obveznost ali ne. Na podlagi listin v spisu in drugih dokazov je sodišče ugotovilo, da je to storil. Poseg v te ugotovitve je poseg v dejansko stanje, ki, kot je že bilo navedeno, na revizijski stopnji ni dovoljen (3. odstavek 385. člena ZPP). Tudi nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka pri tej odločitvi ni bilo. Še manj pa kršitve določb izvršilnega postopka, saj revidentka v tem delu revizije izpodbija odločitev o preživninski obveznosti, ki je nastala pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje.

Revidentka nadalje neutemeljeno izpodbija odločitev o tožničinem preživninskem zahtevku. Zmotno je stališče, da bi moral toženec ob takšnih tožničinih dohodkih, kot so bili ugotovljeni, plačevati preživnino tudi zanjo. Tožnica v reviziji ne opredeli natančneje, zakaj meni, da je takšna odločitev zmotna. Ugotavlja le, da že dejstvi, da prejema invalidsko pokojnino in varstveni dodatek, izkazujeta nezadostnost sredstev za življenje. Še posebej zato, ker ji je sodišče naložilo tudi prispevek k preživljanju mladoletne hčerke. Tudi v tem delu se nato revidentka sklicuje na statistične podatke. O slednjih se je revizijsko sodišče že izreklo, glede ostalih dohodkov pa soglaša z materialnopravno presojo sodišč druge in prve stopnje, da tožnica ni nepreskrbljena. Če pa je tako, ji tudi preživnina po 81. členu ZZZDR ne gre. Revizijsko sodišče ponovno ugotavlja, da je njen prispevek v denarju za mladoletno hčerko v primerjavi s tistim, ki ga plačuje toženec in ki ga dobiva tudi sama upravičenka - mladoletna hči, minimalen.

Zaradi vsega navedenega revizija ni utemeljena in jo je revizijsko sodišče zavrnilo potem, ko je ugotovilo, da tudi niso bile kršene tiste določbe ZPP, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (10. točka 2. odstavka 354. člena ZPP).