Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Pravni pouk ni določal podobno kakšen naj bo pravilni podpis pravne osebe niti tega ne določa 335. člen ZPP, zato je treba razlagati določbe ZPP o popolnosti pritožbe v korist stranke. V dejanskih okoliščinah tega primera, ko je bila na pritožbi odtisnjena štampiljka s firmo ter težje berljivim podpisom - parafo se šteje, da gre za podpis zakonitega zastopnika.
Pritožbi se ugodi in se razveljavi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo pritožbo dolžnika z dne 23. 12. 2025 zoper sklep z dne 28. 11. 2025 kot nepopolno. Ugotovilo je, da je dolžnik vložil pritožbo, ki ne vsebuje pravilnega podpisa pritožnika. Podpis pravne osebe v skladu s sodno prakso sestavljajo firma, navedba imena in funkcija osebe, ki je upravičena za zastopanje ter njen lastnoročni podpis. Vložena pritožba ne vsebuje vsega.
2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnika brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je bil ugovor (prav: pritožba) podpisan in dan žig podjetja, saj ima kopijo dokumenta. Zahteva, da se ugovor (pritožba) upošteva, saj iz njegove strani ni naredil napake, vse je vložil po zakonu in ugovor (pritožbo) oddal pravočasno. Vztraja, da se ugovor (pritožba) upošteva kot predpisuje zakon.
3.Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da zaupa sodišču, da je ustrezno preverilo ustreznost oziroma zakonske pogoje za popolnost vlog.
4.Pritožba je utemeljena.
5.Dolžnik vsa pravna sredstva naslavlja kot ugovor, ne glede na to ali gre za pritožbo ali ugovor zoper sklep o izvršbi. Kljub napačnemu poimenovanju je potrebno pravna sredstva obravnavati glede na vsebino.
6.Iz zavržene pritožbe zoper sklep z dne 28. 11. 2025 je razvidno, da na prvi strani vsebuje firmo dolžnika, matično in davčno številko, poslovni naslov, na zadnji strani pa ponovno firmo dolžnika, zapisa "odgovorna oseba:", "lastnoročni podpis:", nečitljiv podpis - parafo in štampiljko dolžnika s firmo.
7.Po 4. točki 335. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora pritožba obsegati tudi podpis pritožnika. Če ga ne vsebuje, je pritožba nepopolna v skladu s tretjim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in sodišče jo zavrže po 346. ali 352. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
8.Sodišče prve stopnje je strogo razlagalo podpis dolžnika, ki je pravna oseba d.o.o. V primeru prestroge razlage lahko pride do posega v ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Pravni pouk prejšnjega sklepa z dne 28. 11. 2025 je v relevantnem delu vseboval tipski pravni pouk, da mora pritožba med drugim obsegati podpis pritožnika in če je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni po 336. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tak pravni pouk ni določal podobno kakšen naj bo pravilni podpis pravne osebe niti tega ne določa 335. člen ZPP, zato je treba razlagati določbe ZPP o popolnosti pritožbe v korist stranke.<sup>1</sup>
9.V dejanskih okoliščinah tega primera, ko je bila na pritožbi odtisnjena štampiljka s firmo ter težje berljivim podpisom - parafo se zato šteje, da gre za podpis zakonitega zastopnika.<sup>2</sup> Poleg tega je dolžnik ugovoru priložil listninski dokaz kreditno pogodbo in na prvi strani je navedeno ime ter priimek zastopnika, na zadnji strani pa je poleg firme, štampiljke ponovno njegovo ime in priimek ter nečitljiv podpis - parafa.<sup>3</sup> Po primerjavi podpisov na kreditni pogodbi in zavrženi pritožbi je mogoče ugotoviti, da gre za skoraj identičen podpis, se pravi za podpis iste osebe. Ta je v sodnem registru navedena kot direktor dolžnika. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo določbe ZPP o zavrženju nepopolne pritožbe, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da ne more samo odpraviti kršitve postopka, ker sodišče prve stopnje opravi postopek s pritožbo. Ugodilo je pritožbi in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ).
10.V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje opravi postopek s pritožbo dolžnika zoper sklep z dne 28. 11. 2025.
-------------------------------
1Sklep VSC II Ip 56/2020, ki se sklicuje na sklep VSL II Cp 3327/2016 in druge.
2Že navedeno.
3Sklep VSL I Ip 2697/2018.