Jedro

Sodišče o predlogu za taksno oprostitev ni odločalo. Kasneje pa je izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek s pritožbo. S tem je kršilo ZST-1, iz katerega izhaja dolžnost sodišča odločiti o predlogu za taksno oprostitev (12. člen ZST-1).

Zapis opravilne številke neke zadeve, ki se je vodila (ali se še vodi) pred sodiščem, na vlogi, ne pomeni nujno, da je treba vlogo obravnavati v okviru te zadeve.

Če se postavi dvom v procesno sposobnost določene osebe, se mora sodišče, preden ji nalaga razne obveznosti, prepričati ali ta oseba lahko opravlja pravdna dejanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi 13. 11. 2012 izdalo zamudno sodbo, s katero je bilo odpovedano med pravdnima strankama sklenjeno najemno razmerje, tožencu naloženo, da se mora izseliti iz stanovanja na naslovu V. 1/a, V. in ga praznega vseh oseb in stvari izročiti tožeči stranki in da mora plačati zapadle najemnine ter pravdne stroške tožeče stranke. Sodba je postala pravnomočna 22. 12. 2012. Dne 5. 2. 2016 je G. (J.) M. na sodišče vložil vlogo, v uvodu katere je zapisano: „uradna zadeva: P 44/2012 datum: 14. 12. 2012 opr. št.: 1770 I 81/2013 datum: 24. 7. 2013“, nato pa še dve vlogi, v katerih omenja sodbo v zadevi P 44/2012, in sicer 19. 2. 2016 in 15. 3. 2016. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 1. 4. 2016 vse tri vloge zavrglo z obrazložitvijo, da G. M, ni stranka tega postopka, niti ne more nastopati kot pooblaščenec, saj bi vloga lahko predstavljala le izredno pravno sredstvo, v postopkih z izrednimi pravdnimi sredstvi pa je lahko pooblaščenec le odvetnik. Zoper sklep o zavrženju se je G. M. pritožil, sodišče pa je 21. 4. 2016 izdalo plačilni nalog, s katerim mu je odmerilo plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 33,00 EUR. G. M. je 11. 5. 2016 vložil novo vlogo, ki jo je sodišče obravnavalo kot ugovor zoper plačilni nalog z dne 21. 4. 2016 in ga z izpodbijanim sklepom kot prepoznega zavrglo (točka I. izreka izpodbijanega sklepa) ter posledično odločilo, da se šteje pritožba G. M., vložena neposredno dne 20. 4. 2016, za umaknjeno (točka II. izreka izpodbijanega sklepa).

2. G. M. je vložil laično pritožbo, v kateri piše o najemni pogodbi, ki sta jo 28. 6. 2002 sklenili pravdni stranki, prepisuje člene iz Obligacijskega zakonika o napakah volje, o stvarnih in pravnih napakah, o povrnitvi škode, oderuštvu, itd. Prepisuje tudi posamezne člene Stanovanjskega zakona, Kazenskega zakonika, sklicuje se na Ustavo RS, mednarodne pakte in konvencije. Iz vsebine pritožbe izhajajo očitki o goljufijah in drugih kaznivih dejanjih. Poimensko omenja več oseb (vodilne pri tožeči stranki, sodnico, odvetnike …). Razbrati je mogoče razne očitke ministrstvu, C. in drugim ustanovam.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Pritožnik je že v prvi vlogi z dne 5. 2. 2016 predlagal sodišču, „da ga oprosti sodnih taks v tem postopku, kot tudi stroškov nastalih v zvezi s postopkom“. Ker vloge ni obravnavalo vsebinsko, pač pa je prve tri vloge pritožnika zavrglo, sodišče o predlogu za taksno oprostitev ni odločalo. Kasneje pa je izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek s pritožbo. S tem je kršilo Zakon o sodnih taksah (ZST-1), iz katerega izhaja dolžnost sodišča odločiti o predlogu za taksno oprostitev (12. člen ZST-1).

6. Materialnopravno zmotno je bilo ravnanje sodišča tudi zato, ker vlog pritožnika ni obravnavalo po določilih 105. člena ZPP. Zapis opravilne številke neke zadeve, ki se je vodila (ali se še vodi) pred sodiščem, na vlogi, ne pomeni nujno, da je treba vlogo obravnavati v okviru te zadeve. Še posebej ne, če na vlogi ni navedena samo ena opravilna številka, in če gre za zadevo, ki je bila že pred več leti pravnomočno končana (in statistično očrtana). Razen tega G. M. ni bil stranka postopka, v okviru katerega je sodišče prve stopnje obravnavalo njegova pisanja, ne pooblaščenec katere od strank. Pritožbeno sodišče ugotavlja tudi, da iz vlog, ki jih je sodišče prve stopnje zavrglo, ni razvidno kakšno pravno varstvo z njimi vložnik zasleduje. Taka vloga ni razumljiva. Nerazumljive vloge pa je treba vpisati v R vpisnik in vložnika pozvati, naj vlogo ustrezno dopolni. V konkretnem primeru bi ga moralo najprej pozvati, naj se izjasni, kot kaj naj sodišče vlogo sploh obravnava. Le v primeru, če bi G. M. navajal, naj se vloge šteje kot zahtevo za sodno varstvo njegovih pravic, bi mu sodišče lahko naložilo plačilo takse. Poleg tega se glede na vsebino vlog, ki jih na sodišče vlaga G. (J.) M., zastavlja vprašanje o njegovi procesni sposobnosti. Na pravdno sposobnost mora sodišče ves čas paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Če se postavi dvom v procesno sposobnost določene osebe, se mora sodišče, preden ji nalaga razne obveznosti, prepričati ali ta oseba lahko opravlja pravdna dejanja.

7. Sodišče prve stopnje je glede na obrazloženo ravnalo materialnopravno zmotno, ko je izdalo plačilni nalog z dne 21. 4. 2016. Ker je z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru zoper plačilni nalog, katerega ne bi smelo izdati, in posledično štelo pritožbo G. M. zoper sklep o zavrženju njegovih vlog za umaknjeno, je treba pritožbi ugoditi in razveljaviti izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP).

8. Sodišče prve stopnje naj vloge G. M. vpiše v R vpisnik in ga pozove, da se izjavi kot kaj naj se vloge obravnavajo. Če ne gre za zahtevo po samostojnem pravnem varstvu, naj vloge šteje kot dopise v zadevah, ki so navedene na vlogah. O dopisih oseb, ki niso stranke postopka, pa se ne odloča s sklepi.