Jedro

Ker v obrazložitvi sklepa o odreditvi pripora niso povzeti razlogi, ki jih je v zvezi s predlogom za odreditev pripora navajal okrožni državni tožilec na naroku dne 9.9.1999, na katerem sta bila navzoča osumljenka in njen zagovornik, ki sta se poslužila pravice iz 2.odst. 204.a čl. ZKP, ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka.

Izrek

Zahteva zagovornika osumljene I.B. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Zoper osumljeno I.B. je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Kopru s sklepom z dne 9.9.1999 odredila pripor iz razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki teče od 8.9.1999 od 3.30 ure dalje. Senat Okrožnega sodišča v Kopru je s sklepom z dne 10.9.1999 pritožbo zagovornika osumljenke, vloženo zoper sklep o odreditvi pripora, zavrnil kot neutemeljeno.

Zagovornik osumljene I.B. je zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora dne 14.9.1999 priporočeno po pošti vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Uvodoma navaja, da uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ki je po njegovem mnenju v tem, da sklep o odreditvi pripora nima vseh sestavin iz 2. točke 202. člena ZKP, ker v njem ni navedeno, kako je odreditev pripora utemeljil okrožni državni tožilec (očitno misli zagovornik na utemeljitev predloga za odreditev pripora) in kako je na tak predlog - kot navaja zagovornik - odgovoril osumljenec, čeprav gre za osumljenko. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijani sklep razveljavi in pripor odpravi.

Vrhovna državna tožilka Republike Slovenije K.U.K. je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, predlagala, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno, ker ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zatrjevanje zagovornika osumljene I.B., da sklep preiskovalne sodnice o odreditvi pripora nima vseh sestavin, ki jih zahteva 2. odstavek 202. člena ZKP, je povsem neutemeljeno. Enako kot v zahtevi za varstvo zakonitosti je osumljenkin zagovornik navajal že v pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora in mu je že senat Okrožnega sodišča v Kopru v razlogih sklepa z dne 10.9.1999, s katerim je njegovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, podrobno pojasnil, da ima sklep o odreditvi pripora vse sestavine, ki jih zahteva določilo 2. odstavka 202. člena ZKP. Obrazložitev sklepa o odreditvi pripora, ki je bil izdan pred izdajo sklepa o preiskavi, namreč vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ki so narekovala odreditev pripora, vsebuje tudi opis kaznivega dejanja in njegovo zakonito označbo, prav tako pa vsebuje tudi razloge, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je osumljenka storila kaznivo dejanje, ter tudi razloge o tem, zakaj je odreditev pripora neogibno potrebna za varnost ljudi oziroma za potek kazenskega postopka. Zato ker v obrazložitvi sklepa o odreditvi pripora niso povzeti razlogi, ki jih je v zvezi s predlogom za odreditev pripora navajal okrožni državni tožilec na naroku dne 9.9.1999, na katerem sta bila navzoča osumljenka in njen zagovornik, ki sta se poslužila pravice iz 2. odstavka 204.a člena ZKP, ni podana zatrjena bistvena kršitev določb kazenskega postopka.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da ni podana kršitev zakona, na katero se sklicuje vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti. Zato je zahtevo zagovornika osumljene I.B. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).