Jedro

Za odstopanje od standarda zahtevnosti izvedenskega mnenja (bodisi navzgor ali navzdol) je potrebna posebna utemeljitev, iz katere bi izhajalo, da je bila za proučitev medicinske dokumentacije in za izdelavo mnenja potrebna posebna angažiranost izvedenca, opravljanje preiskav in analiz, študij strokovne literature, ustrezna posvetovanja z drugimi strokovnjaki in podobno. V konkretnem primeru izvedenci niso izkazali nobene od teh okoliščin, zato niso upravičeni do nagrade za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da se priznana izvedenina v višini 3.381,23 EUR zniža na znesek 2.097,60 EUR.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da stroški izdelave izvedeniškega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Univerze v A., B. fakultete, D. Š. ... znašajo 3.381,23 EUR in se nakažejo na račun št.: ... (I. točka izreka) ter da je stroške izdelave izvedeniškega mnenja dolžna plačati tožena stranka v roku 15 dni od prejema sklepa (II. točka izreka).

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo glede višine stroškov izvedenskega mnenja, tako da je tožena stranka za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja dolžna poravnati stroške v višini 2.097,60 EUR, od česar znaša 20 % DDV 349,60 EUR. Meni, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških postopka storilo bistveno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti, in ker v izpodbijanem sklepu niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa namreč ni pojasnjeno, zakaj in na podlagi česa je sodišče ocenilo, da vsakemu od izvedencev pripada nagrada za pisno izdelavo izvida in mnenja v višini 414,00 EUR. Po mnenju tožene stranke bi moralo sodišče vsakemu od izvedencev priznati največ 276,00 EUR za izdelavo izvedenskega mnenja (zahtevno izvedensko mnenje). Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo tudi dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo, saj je sodnemu izvedencu dr. C.C., ki je izdelal onkološki del pisnega izvida, odmerilo nagrado v višini 92,00 EUR za zahtevni osebni pregled (do tri ure), čeprav osebnega pregleda ni opravil. Napačno je obračunalo tudi DDV na skupni znesek stroškov za opravljeno izvedensko delo, in sicer bi DDV moralo odmeriti po stopnji 20 %, glede na to, da je bilo pisno izvedensko mnenje izdelano dne 21. 5. 2013, torej pred 1. 7. 2013. Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti. Četudi sodišče prve stopnje ni podrobneje pojasnilo zahtevnosti pisnega izvedenskega mnenja, je izpodbijani sklep mogoče preizkusiti, saj se sklicuje na določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010; v nadaljevanju Pravilnik). Zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana. Sodišče prve stopnje pa je nepravilno ocenilo zahtevnost opravljenega izvedenskega dela ter zahtevnost pisnega izvedenskega mnenja ter posledično nepravilno uporabilo določbe Pravilnika.

Pravilno je stališče tožene stranke, da v konkretnem primeru ne gre za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. Pravilnik v 51. členu določa štiri razpone nagrad za pisni izvid in mnenje, in sicer za: manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno in izjemno zahtevno. Že iz same razvrstitve nagrad je mogoče sklepati, da gre za zelo zahtevna mnenja takrat, ko je zadana naloga izvedencu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave. Izvedenci v zahtevi za nagrado niso navedli nobenih dejstev ali predlagali dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je mnenje, upoštevajoč pravne standarde, potrebno oceniti kot zelo zahtevno. Sodišče prve stopnje bi moralo kritično presoditi posredovani stroškovnik v skladu s Pravilnikom. Četrti odstavek 47. člena Pravilnika določa, da je zahtevnost izvida in mnenja odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja. V konkretnem primeru je dokumentacija, ki so jo morali izvedenci pregledati obsegala upravni, sodni spis in zdravstveni karton tožnice, kar ni presegalo 200 strani. Sodišče prve stopnje je izvedencem za izdelavo mnenja postavilo rok 45 dni, ki je v tovrstnih zadevah redni rok, ki izvedencem omogoča, da izdelajo izvedensko mnenje v običajnem času, izvedenci pa so morali odgovoriti „le“ na dve vprašanji glede tožničine delazmožnosti in I. kategorije invalidnosti. Pri priglasitvi stroškov izvedenci niso navedli uporabe posebnih metod ali postopkov iz katerih bi izhajalo, da je bila zadana naloga tako zahtevna, da je zahtevala dodaten poglobljen študij in obsežne analize.

Pritožbeno sodišče nenazadnje ugotavlja, da tudi iz obsežnosti(1) samega izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi šlo za zelo zahtevno mnenje. Izvedensko mnenje s področja ortopedije obsega približno tri strani, od tega sta dve strani zgolj povzemanje medicinske dokumentacije, onkološki del izvida obsega zgolj eno stran, psihiatrični del obsega dobre tri strani, od tega sta dve strani povzemanje medicinske dokumentacije, ginekološki del pa eno stran.

Pritožbeno sodišče(2) je že zavzelo stališče, da je za odstopanje od standarda zahtevnosti izvedenskega mnenja (bodisi navzgor ali navzdol) potrebna posebna utemeljitev, iz katere bi izhajalo, da je bila za proučitev medicinske dokumentacije in za izdelavo mnenja potrebna posebna angažiranost izvedenca, opravljanje preiskav in analiz, študij strokovne literature, ustrezna posvetovanja z drugimi strokovnjaki in podobno. V konkretnem primeru izvedenci niso izkazali nobene od teh okoliščin.

Pri odločanju o izvedenini je nadalje potrebno upoštevati, da je postavitev izvedenca, glede na načelo materialne resnice in preiskovalno načelo iz 61. in 62. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) v domeni sodišča in ni odvisna izključno od predlogov strank. Zahtevki za plačilo nagrade v socialnem sporu morajo biti zato še posebej utemeljeni in obrazloženi, zlasti kadar gre za odstopanje od povprečnega standarda, obsega in zahtevnosti izvedenskega dela. Pravilna in popolna navedba razlogov za plačilo nagrade v povečanem znesku ali za določene storitve je pomembna, ker mora socialno sodišče že zaradi zakonske obveznosti, da stroške za izvedbo dokazov z izvedencem, ne glede na izid postopka, krije zavod, vsako odstopanje od povprečne zahtevnosti izvedenskega mnenja posebej obrazložiti.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče sledilo pritožbi ter vsakemu od izvedencev priznalo za pisno izdelavo izvida in mnenja nagrado na podlagi 2. točke prvega odstavka 51. člena Pravilnika, tj. za pisno izdelavo zahtevnega izvida in mnenja v višini 276,00 EUR, namesto priglašenih 414,00 EUR.

Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo, ker je sodnemu izvedencu dr. C.C. prisodilo nagrado za zahtevni osebni pregled v višini 92,00 EUR. Iz onkološkega dela izvedenskega mnenja namreč ne izhaja, da je izvedenec opravil osebni pregled tožnice, zato mu nagrada na podlagi 2. točke prvega odstavka 50. člena Pravilnika, tj. za zahteven pregled v višini 92,00 EUR ne pripada.

Prav tako je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno obračunalo DDV. Skladno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (Ur. l. RS, št. 46/2013 z dne 29. 5. 2013) se davek na dodano vrednost obračunava in plačuje po splošni stopnji 22 % od davčne osnove po Zakonu o davku na dodano vrednost - 1 (Ur. l. RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12 in 83/12) šele od 1. 7. 2013 dalje. Glede na to, da je bil stroškovnik za opravljeno izvedensko delo poslan Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani dne 7. 6. 2013, torej pred 1. 7. 2013, bi moralo sodišče prve stopnje obračunati DDV po 20% stopnji.

Zaradi ugotovljene zmotne uporabe materialnega prava je bilo potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi in ob uporabi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeniti tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.

Op. št. (1): Ocena zahtevnosti mnenja sicer ne more temeljiti zgolj na njegovi obsežnosti po straneh, temveč je bistvenega pomena vsebina opravljenega dela.

Op. št. (2): Sklep VDSS opr. št. Psp 279/2011