Jedro

Tudi literarna in uredniška podvrst besedil tako ne sme biti zlorabljena za žaljenje sodstva ali sodnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Višje sodišče v Kopru kaznovalo odvetnico tožnika z denarno kaznijo 800 EUR zaradi žalitve sodišča. Izrek o denarni kazni je utemeljilo s povzetkom žaljivih navedb iz pritožbe.

2. Tožnikova odvetnica je proti sklepu drugostopenjskega sodišč vložila pritožbo. Izrazila je opravičilo in navedla, da je bil zapis v obliki vloge stranke pomotoma posredovan na sodišče. Meni, da je sodišče vsebino zapisa napačno razumelo in so zato tudi zaključki sodišča logično napačni. Predlaga, da Vrhovno (pritožbeno) sodišče sklep spremeni in ugotovi, da ni omalovaževala ali zniževala ugleda sodstva ali sodišča, saj „literarna in druga umetniška podzvrst besedil včasih le nekoliko ozaljša suhoparni jezik prava, prizadene pa le redko“.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izrazi, s katerimi je tožnikova odvetnica v pritožbi označila (miselni) proces sodišča in sodnice, ki je v zadevi sodila, in so podrobneje opredeljeni v 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, predstavljajo žalitev sodišča v smislu prvega odstavka 109. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Očitki o pomanjkanju kritične distance do omejitev pri presojanju o tem, kako proces odločanja iz znanstveno-racionalne predvidljivosti preide v ezoterični svet transcendentalnih meditacij iskanja odgovora na vprašanje, kaj je dobro in ali obstaja absolutno zlo, da sodišče najglobja vprašanja človeške nravi izenači s principom iskanja grešnega kozla, ter očitek, da lahko sodišče zrcalno preslikamo v čas, ko je pomenil lov na čarovnice najvišje umno, nimajo nikakršne racionalne zveze z relevantno vsebino pritožbe, v kateri so bile žalitve zapisane. Pooblaščenki tožeče stranke kot odvetnici, torej pravni strokovnjakinji, mora biti jasno, da se v vlogi, naslovljeni na sodišče, lahko posluži le strokovne argumentacije in pravnih razlogov, upoštevajoč zakonsko predvidene pritožbene razloge. Interese svoje stranke mora braniti na dostojen in spoštljiv način. Tudi literarna in umetniška podzvrst besedil tako ne sme biti zlorabljena za žaljenje sodstva ali sodnika. Zato je kaznovanje v skladu z načeli procesne zakonodaje, opravičilo pritožnice pa brez možnosti pravno upoštevnega povratnega učinkovanja, še posebno ker pritožnica tudi še v pritožbi višjemu sodišču očita negativen ton in obstoj povračilne mere. Sodišče je tudi pravilno odmerilo višino kazni.

5. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, v postopku pa tudi ni prišlo do uradno upoštevnih procesnih kršitev, je Vrhovno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep o denarni kazni.