Jedro

Tožniku je bila delno odvzeta poslovna sposobnost in postavljen skrbnik, to je center za socialno delo. Sodišče je ugotovilo, da tožnik v tem upravnem sporu nima soglasja za vložitev tožbe s strani CSD, zato tudi ne more biti aktivno legitimirana stranka v tem postopku.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo, št. Bpp 1295/2013 z dne 28. 8. 2013, je tožena stranka odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč prosilca A.A. (tožnika v tem sporu), ki ga po odločbi CSD Šentjur pri Celju, št. 1221-59/2011-6 z dne 29. 11. 2011 zastopa skrbnik Center za socialno delo Šentjur pri Celju z dne 2. 7. 2013, zavrne kot neutemeljena. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je prosilec dne 2. 7. 2013 po skrbniku vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi vložitve zasebne tožbe zaradi kaznivega dejanja razžalitve. V nadaljevanju razlaga določbo prve alinee 8. člena ZBPP, ki določa, da se brezplačna pravna pomoč ne odobri zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, razžaljive obdolžitve in opravljanja, razen, če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda. V tem primeru prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč, zaradi vložitve zasebne tožbe zoper B.B. in C.C., zaradi storitve kaznivega dejanja razžalitve. V nadaljevanju navaja zakaj tožnik oziroma prosilec ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, glede na kaznivo dejanje razžalitve in določbe 179. člena Obligacijskega zakonika, na podlagi katerega lahko upravičenec pod določenimi pogoji uveljavlja pravično denarno odškodnino. Teh navedb sodišče v sodbo ne povzema.

2. Tožnik s tožbo uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja nepravilno ravnanje direktorice CSD D.D. v sporu pri Delovnem sodišču, št. Ps 2639/2012, kjer mu preprečuje uveljavljanje njegovih pravic. E.E., višja pravosodna svetovalka naj bi z indicom prejela podkupnino ali materialno ali naturalno, tako da je s tem naklepala oziroma preprečila vložitev tožbe, ki bi jo moral vložiti v roku 3 mesecev do 10. 9. 2013. Ne strinja se tudi z odločbami Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 1295/2013 oziroma Su 010100/2011 z dne 19. 8. 2011 in 28. 8. 2013, v katerih se sklicujejo na skrbništvo in odločbo CSD Šentjur, št. 1221-59/2011 z dne 29. 11. 2011. S tem je dokazano, da mu uradne negospodarske osebe prikrivajo in preprečujejo dokazovanje vse od 13. 7. 1964 dalje do danes. V tožbo je prisiljen, ker ga nenehno žalita C.C. in B.B. v dogovoru z E.E. in F.F. z vzdevki prasec, prasica, peder in to 21. 9. 2013 in tudi 22. 9. 2013. Predlaga, da sodišče razveljavi odločbo in priglaša stroške postopka.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba se zavrže. 5. Iz izpodbijane odločbe, št. Bpp 1295/2013 z dne 28. 8. 2013 izhaja, da tožnika na podlagi odločbe CSD Šentjur pri Celju, št. 1221-59/2011-6 z dne 29. 11. 2011, zastopa skrbnik Center za socialno delo Šentjur pri Celju. Ko je tožnik vložil tožbo zoper izpodbijano odločbo tožene stranke št. Bpp 1295/2013, bi moral imeti za vložitev tožbe tudi odobritev CSD Šentjur pri Celju. Kot izhaja iz dopisa CSD Šentjur, št. 1221-59/2011-6 z dne 25. 11. 2013, je bila tožniku s Sklepom Temeljnega sodišča v Kranju, št. N 147/93 z dne 16. 11. 1993, delno odvzeta poslovna sposobnost in postavljen skrbnik, to je CSD. 78. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se uporablja v skladu z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), določa v prvem odstavku, da stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik (prvi odstavek). Drugi odstavek tega člena določa, da je zakoniti zastopnik določen z zakonom ali z aktom, ki ga izda organ, pristojen za socialne zadeve, na podlagi zakona.

6. Na podlagi 208. člena Zakona o zakonskih zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) ima skrbnik osebe, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost pravice in dolžnosti skrbnika mladoletnika, ki je že star 15 let, center za socialno delo pa lahko po potrebi določi, katere posle sme oseba, ki ji je bila delno odvzeta poslovna sposobnost, opravljati samostojno in brez odobritve. Iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da tožnika zastopa CSD Šentjur pri Celju, kar pomeni,da tožnik sam ni sposoben opravljati pravdnih dejanj. To pomeni, da bi moral za odobritev tožbe podati soglasje CSD Šentjur pri Celju. V sklepu Temeljnega sodišča v Kranju N 147/93 z dne 16. 11. 1993, ki je postal pravnomočen dne 15. 12. 1993, je med drugim navedeno, da oseba, ki ji je bila delno odvzeta poslovna sposobnost, lahko sama sklepa pravne posle, razen če ni z zakonom drugače določeno, za veljavnost teh poslov je potrebna odobritev skrbnika, če so tako pomembni, da bistveno vplivajo na življenje takšne osebe. Glede na to, da 80. člen ZPP določa, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka, in ali je pravdno sposobna, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik, ali ta ima posebno dovoljenje, je sodišče glede na dopis CSD Šentjur pri Celju z dne 25. 11. 2013 ugotovilo, da tožnik nima soglasja za vložitev tožbe s strani CSD Šentjur pri Celju, zato tudi ne more biti aktivno legitimirana stranka v tem postopku.

7. Sodišče je po sodniku posamezniku (tretji odstavek 36. člena ZUS-1) na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, tožbo kot nedovoljeno zavrglo.

8. Sodišče je zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka zavrnilo na podlagi določbe četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.