Jedro

Sodna praksa je že zavzela stališče, da se v postopku začasne odredbe zagotavlja le kritje nujnih eksistenčnih potreb in še to le v primeru, če bi bilo njihovo zadovoljevanje brez izdaje začasne odredbe ogroženo. Začasna odredba tako ni namenjena kritju stroškov preživljanja, ki se bodo ugotavljali v rednem postopku.

Izpodbijani sklep nadalje nima razlogov, zakaj je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti določilo obveznost plačevanja preživnine od vložitve predloga dalje, to je od 24. 9. 2025.

Prav tako je odločitev sodišča v delu, ko je določilo denarno kazen za primer kršitve obveznosti iz začasne odredbe, nezakonita, saj ZNP-1, izrek denarne kazni predvideva zgolj v primeru kršitve odločitve sodišča o otrokovih stikih (103. člen ZNP-1).

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi:

"Ugovoru nasprotnega udeleženca z dne 27. 3. 2026 se ugodi in se sklep II N 232/2025 z dne 11. 3. 2026 razveljavi."

II.Udeleženca postopka krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim s sklepom ugovor nasprotnega udeleženca z dne 27. 3. 2026 zavrnilo in odločilo, da ostane sklep z dne 17. 3. 2026 (pravilno 11. 3. 2026) s katerim je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti nasprotnemu udeležencu naložilo plačevanje preživnine v znesku 200,00EUR od vložitve predloga dalje, to je od 24. 9. 2025. Za primer kršitve te začasne odredbe je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu izreklo denarno kazen v višini 500,00EUR ter odločilo, da začasna odredba velja takoj in velja do drugačne odločitve sodišča ter ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njegove izvršitve.

2.Zoper sklep o zavrnitvi ugovora se pritožuje nasprotni udeleženec. Z odločitvijo sodišča se ne strinja, saj sodišče ni razpisalo naroka in ga ni zaslišalo, na tem naroku pa bi lahko natančneje pojasnil svojo finančno in življenjsko situacijo. Predlagateljica predloga za izdajo začasne odredbe ni predlagala, pa tudi sicer v ničemer ni izkazano, da bi bil ml. otrok ogrožen. Sodišče je zgolj pavšalno zapisalo, da nasprotni udeleženec v ničemer ne skrbi za ml. otroka. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.V odgovoru na pritožbo se predlagateljica zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglaša stroške.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6.V predmetni zadevi teče postopek po predlogu predlagateljice za razvezo zakonske zveze, zaupanje ml. otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo, določitev stikov in preživnine.

7.S sklepom z dne 30. 10. 2025 je sodišče prve stopnje odločilo, da stiki med ml. otrokom in nasprotnim udeležencem potekajo pod nadzorom CSD Spodnje Podravje vsako sredo od 16ʰ do 17ʰ. Nadalje je s sklepom z dne 11. 3. 2026 nasprotnemu udeležencu naložilo plačevanje preživnine v znesku 200,00EUR od vložitve predloga, to je od 24. 9. 2025 dalje. Pri tem je pavšalno ugotovilo, da glede na potrebe otroka (katerih sicer ni ugotavljalo niti se do njih ni opredelilo) in glede na dohodke udeležencev postopka ocenjuje, da je nujno za zagotavljanje otrokovih osnovnih življenjskih potreb določiti preživnino v višini 200,00EUR (13. točka obrazložitve).

8.Za izdajo začasne odredbe v zvezi s preživljanjem otroka, morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji, to je nujnost takšnega ukrepanja za izdajo začasne odredbe in ogroženost otroka, če takšna začasna odredba ne bi bila izdana (161. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ).

9.Predlagateljica v postopku niti ne zatrjuje, da nima zadostnih finančnih sredstev da bi pokrila eksistenčne potrebe otroka, zaradi česar bi bilo ogroženo njegovo osnovno preživljanje. Slednjega ni ugotovilo niti sodišče, niti tega ne ugotavlja CSD, ki takšnega predloga v mnenju oziroma poročilu ni podal.

10.Sodna praksa je že zavzela stališče, da se v postopku začasne odredbe zagotavlja le kritje nujnih eksistenčnih potreb in še to le v primeru, če bi bilo njihovo zadovoljevanje brez izdaje začasne odredbe ogroženo. Začasna odredba tako ni namenjena kritju stroškov preživljanja, ki se bodo ugotavljali v rednem postopku1.

11.Izpodbijani sklep nadalje nima razlogov, zakaj je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti določilo obveznost plačevanja preživnine od vložitve predloga dalje, to je od 24. 9. 2025.

12.Prav tako je odločitev sodišča v delu, ko je določilo denarno kazen za primer kršitve obveznosti iz začasne odredbe, nezakonita, saj ZNP-1, izrek denarne kazni predvideva zgolj v primeru kršitve odločitve sodišča o otrokovih stikih (103. člen ZNP-1).

13.Glede na neobstoj razlogov o ogroženosti otroka zaradi neplačevanja preživnine nasprotnega udeleženca, pri čemer ni relevantno ali sredstva za preživljanje zagotavlja predlagateljica sama ali s pomočjo družine in je nesporno, da je zaenkrat za otroka poskrbljeno in ni ogrožen, po oceni sodišča druge stopnje, pogoji za izdajo začasne odredbe ne obstajajo.

14.Ker je tako začasna odredba v družinskih sporih skrajen ukrep, ki se mora izreči le v primeru, kadar je otrok ogrožen, predlagateljica pa ogroženosti otroka v predmetnem postopku zaenkrat, zaradi neplačevanja preživnine s strani nasprotnega udeleženca ni zatrjevala, niti konkretne ogroženosti ni ugotovil CSD oz. sodišče, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in odločilo, kot izhaja iz sklepa sodišča druge stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15.Udeleženca postopka, v skladu s 101. členom ZNP-1, krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1 VSL IV Cp 1525/2021 z dne 3. 11. 2021.