Jedro

ZFPPIPP le v izjemnih primerih družbeniku daje položaj stranke v postopku. To je le v fazi predhodnega postopka, ko sodišče odloča o predlogu za začetek stečajnega postopka. V tej zadevi gre za nadaljnji glavni postopek in za preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o danem soglasju za plačilo stroškov postopka. Ker pritožnik ni stranka stečajnega postopka, zakon pa ne daje družbeniku pravice do pritožbe zoper sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka, njegova pritožba ni dovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je upravitelju dalo soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka, navedenih v predlogu upravitelja z dne 9. 1. 2023 (procesno dejanje 446, v nadaljevanju p. d.), ki je sestavni del izreka tega sklepa in je bil objavljen dne 9. 1. 2023 (p. d. 447). Bistveni razlog izpodbijanega sklepa je, da imajo plačila, navedena v upraviteljem predlogu značilnost stroškov stečajnega postopka iz 355. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Zneski posameznih vrst plačil ustrezajo običajni višini stroškov take vrste. Zato je sodišče dalo soglasje za njihovo plačilo (prvi odstavek 357. člena ZFPPIPP).

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil družbenik dolžnika A. A. (p. d. 453) in je uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Svoj pravni interes je temeljil na položaju družbenika, izpodbijani sklep pa vpliva na morebitno izplačilo družbenika po plačilu vseh stroškov. Stroški stečajnega postopka se namreč prednostno krijejo iz premoženja stečajnega dolžnika in navedeni sklep znižuje njegova sredstva. Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Upravitelj se o pritožbi družbenika ni izjavil. 4. Pritožba ni dovoljena.

5. V glavnem postopku zaradi insolventnosti so procesna dejanja upravičeni opravljati: (1) vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika in (2) insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa (56. člen ZFPPIPP). Procesno legitimacijo za vložitev pritožbe ima vsaka stranka postopka, razen, če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke (prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP). Druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (drugi odstavek 126. člena ZFPPIPP). ZFPPIPP le v izjemnih primerih družbeniku daje položaj stranke v postopku. To je le v fazi predhodnega postopka, ko sodišče odloča o predlogu za začetek stečajnega postopka. V tej zadevi gre za nadaljnji glavni postopek in za preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o danem soglasju za plačilo stroškov postopka (355. člen ZFPPIPP). V sodni praksi je bilo že oblikovano stališče,1 da „_pritožnik kot družbenik ni upnik s terjatvijo do stečajnega dolžnika, nastalo iz pravno poslovnih razmerij s stečajnim dolžnikom, torej do stečajnega dolžnika nima obligacijskih pravic. Kot družbenik stečajnega dolžnika ima po uspešno izvedenem stečajnem postopku le korporacijsko pravico, torej premoženjsko pravico do ustreznega dela preostanka premoženja po izvedbi stečajnega postopka, zato ni upnik stečajnega dolžnika, katerega premoženjske pravice bi bilo treba v stečajnem postopku varovati tako kot upnike iz obligacijskih razmerij s stečajnim dolžnikom_.“

6. Ker pritožnik ni stranka stečajnega postopka, zakon pa ne daje družbeniku pravice do pritožbe zoper sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka (355. člen v zvezi s prvim odstavkom 357. člena ZFPPIPP), njegova pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje nedovoljene pritožbe ni zavrglo (128. člen ZFPPIPP). Zato je to storilo sodišče druge stopnje (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

7. Sodišče druge stopnje kot dodatne razloge za svojo odločitev še pojasnjuje, da tudi, če bi bila pritožnikova pritožba dovoljena, ne bi bila utemeljena. Upravitelj je v predlogu za izdajo soglasja k plačilu stroškov postopka (p. d. 446) navedel, da je stečajni dolžnik z družbo B., d. o. o. (najemnik), v skladu z ZFPPIPP sklenil najemno razmerje po najemni pogodbi z dne 28. 12. 2020, ki je poteklo 31. 12. 2021. Najemna pogodba ni bila podaljšana. Kljub obvestilu zakonite zastopnica najemnika C. C. 11. 11. 2021 in pozivom na izselitev, najemnik poslovnih prostorov ni izpraznil. Zato je bil vložen po pooblaščeni odvetnici dolžnika nalog za izpraznitev poslovne stavbe. Strošek odvetniških storitev za pripravo naloga znaša 373,32 EUR z vključenim 22% DDV.

8. Predmet preizkusa izpodbijanega sklepa ne more biti pritožbeno uveljavljanje, da dolžnik z nalogom za izpraznitev poslovnih prostorov ne bo uspel, ker ima najemnik z dolžnikom sklenjeno veljavno najemno pogodbo. Upravitelj je v predlogu za izdajo soglasja k plačilom stroškov postopka navedel ravno nasprotno. Vprašanje (ne) utemeljenosti teh stroškov tudi ne more biti preizkušano v tem pritožbenem postopku. Sodišče prve stopnje je moralo namreč odločiti o predlogu in pri tem upoštevati, ali so ti stroški primerni ali ne. Pritožnik niti ne uveljavlja, da bi bili odvetniški stroški obračunani previsoko. Gre pa za občasne stroške stečajnega postopka po 8. točki tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Kakšen bo izid postopka z nalogom za izpraznitev poslovnega prostora v tem pritožbenem postopku ni pomembno. Ne drži tudi pritožbeni očitek, da upravitelj ni nikjer navedel, da je sklenjena najemna pogodba oziroma, da naj bi le ta prenehala veljati. Kot je bilo že pojasnjeno, je upravitelj v predlogu za izdajo soglasja k plačilom stroškom postopka navedel razlog za vložitev naloga za izpraznitev poslovnega prostora in je s tem upravičil nastanek stroškov.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 VSL sklep Cst 287/2019, 19. 6. 2019 (7. točka) in druge odločbe, ki so navedene v tem sklepu. Ustavna pritožba, vložena zoper navedeni sklep ni bila sprejeta v obravnavo, glej razloge v Odločbi US RS U-I-206/19, 5. 9. 2019.