Jedro

Če sodišče splošne pristojnosti, ki mu je bila zadeva "odstopljena" po razveljavitvi sklepa o izvršbi kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, meni, da je za odločanje o zahtevku pristojno sodišče splošne pristojnosti druge vrste, se mora s sklepom izreči za nepristojno in zadevo odstopiti temu sodišču. Ustreznemu sodišču bo zadeva v odločanje o sporu o pristojnosti lahko predložena šele tedaj, če bi tudi sodišče, ki mu bo zadeva odstopljena v sojenje, odklonilo svojo pristojnost z utemeljitvijo, da bi moralo o zahtevku odločati sodišče, ki se je izreklo za nepristojno.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik (tedaj upnik) je vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine za plačilo 19.461,94 EUR s pripadki. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom VL 47916/2023 z dne 29. 6. 2023 dovolilo izvršbo, po ugovoru toženke pa je navedeni sklep o izvršbi s sklepom z dne 23. 8. 2023 razveljavilo in sklenilo, da se bo o zahtevku odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.

2. Gospodarski oddelek Okrožnega sodišča v Mariboru je po prejemu tožnikove dopolnitve tožbe z dopisom z dne 13. 10. 2023, ob prepričanju, da gre za klasično civilnopravno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče, spis poslal v reševanje pravdnemu oddelku Okrožnega sodišča v Mariboru. Ta je sprožil spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je v obravnavani zadevi za odločanje pristojno Okrajno sodišče v Mariboru, ker vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 EUR. Poleg tega tožnica ni oseba, za katero veljajo pravila o gospodarskih sporih, terjatev pa izhaja iz klasičnega civilnopravnega pogodbenega razmerja, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče. Meni, da ni izpolnjen niti kakšen drug kriterij iz drugega odstavka 32. člena ZPP, ki bi utemeljeval pristojnost okrožnega sodišča. Glede na neprerekano navedbo v predlogu za izvršbo in kreditno pogodbo je bila med strankama dogovorjena stvarna pristojnost sodišča v Mariboru (69. člen ZPP).

3. Vrhovno sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru do spora o pristojnosti še ni prišlo in je zato predlog preuranjen.

4. V obravnavanem primeru je predmet odločanja premoženjskopravni zahtevek, katerega vrednost ne presega 20.000 EUR. V skladu z določbama prvega odstavka 30. člena in prvega odstavka 32. člena ZPP je za te spore res stvarno pristojno okrajno sodišče, saj ne gre za gospodarski spor. Vendar v tej fazi postopka še ni nastala procesna situacija spora o pristojnosti dveh prvostopenjskih sodišč splošne pristojnosti različne vrste, o katerem bi lahko odločilo Vrhovno sodišče. Okrožno sodišče v Mariboru, ki mu je bila zadeva odstopljena po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je namreč poslalo dopis Vrhovnemu sodišču s predlogom za določitev Okrajnega sodišča v Mariboru, to sodišče pa svoji pristojnosti za odločanje v obravnavani zadevi (še) ni nasprotovalo. Kot izhaja iz spisa, tudi ni prejelo obvestila Okrožnega sodišča v Mariboru, da to nasprotuje svoji stvarni pristojnosti.

5. Sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče šteti za negativno kompetenčno odločitev o vprašanju, katero od splošnih sodišč je stvarno pristojno za odločitev o tožbenem zahtevku v pravdi. Ne gre namreč za akt odstopa na podlagi prvega odstavka 23. člena ZPP, marveč le za „tehnični“ odstop po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).1

6. Če torej sodišče splošne pristojnosti, ki mu je bila zadeva „odstopljena“ po razveljavitvi sklepa o izvršbi kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, meni, da je za odločanje o zahtevku pristojno sodišče splošne pristojnosti druge vrste, se mora s sklepom izreči za nepristojno in zadevo odstopiti temu sodišču. Ustreznemu sodišču bo zadeva v odločanje o sporu o pristojnosti lahko predložena šele tedaj, če bi tudi sodišče, ki mu bo zadeva odstopljena v sojenje, odklonilo svojo pristojnost z utemeljitvijo, da bi moralo o zahtevku odločati sodišče, ki se je izreklo za nepristojno. Le opisano procesno ravnanje sodišč je v skladu z ureditvijo, predpisano z ZPP (primerjaj določbe prvega odstavka 23. člena, prvega odstavka 24. člena in drugega odstavka 25. člena ZPP).

7. Poleg tega tudi v primeru, da bi med Okrajnim in Okrožnim sodiščem v Mariboru (torej eno od dveh sodišč z območja istega višjega sodišča) (že) obstajal kompetenčni spor, Vrhovno sodišče ne bi bilo pristojno odločati o njem. Kot določa prvi odstavek 25. člena ZPP, odloča v sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči s svojega območja višje sodišče. 8. Ker negativni kompetenčni spor še ni nastal, pogoji za odločanje o njem niso podani (24. člen ZPP). Vrhovno sodišče je zato predlog za odločanje v sporu o pristojnosti zavrglo (drugi odstavek 25. člena ZPP).

1 Prim. sklepa VSRS I R 161/2022 z dne 21. 12. 2022 in I R 173/2022 z dne 11. 1. 2023.