8. 9. 2005

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Okrajnega sodišča v Ljubljani, na seji dne 8. septembra 2005

odločilo:

Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo zemljišč parc. št. 743/17 in 745/3 k.o. Ž. je pristojna Upravna enota Ljubljana, Izpostava Moste-Polje.

Obrazložitev

A.

1.A. A. je kot pravni naslednik po pokojni denacionalizacijski upravičenki pri upravnem organ vložil zahtevo za denacionalizacijo med drugimi tudi za zemljišča s parc. št. 743/17 in 745/3 k.o. Ž. Upravni organ je ta zahtevek odstopil Temeljnemu sodišču v Ljubljani, Enoti v Ljubljani, ki se je že s sklepom št. "D" N 163/94 z dne 8. 7. 1994 izreklo za nepristojno in zadevo odstopilo upravnemu organu. Upravni organ je ta del zahteve za denacionalizacijo ponovno odstopil Okrajnemu sodišču v Ljubljani z dopisom z dne 15. 9. 2003, kot del zahteve, ki se nanaša na pogodbo št. 62/65 z dne 21. 12. 1965, sklenjeno med pravno prednico vlagatelja zahteve za denacionalizacijo (kot prodajalko omenjenih zemljišč) in Zavodom za izgradnjo industrije Moste v Ljubljani (kot kupcem). Ta pogodba naj bi bila po navedbah vlagatelja sklenjena pod prisilo, ki naj bi jo izvajal pooblaščenec investitorja z grožnjo o izdaji odločbe o odvzemu zemljišča iz uporabe.

2.Okrajno sodišče meni, da za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo ni pristojno odločati, saj iz podatkov v spisu (odločba Občinskega ljudskega odbora Ljubljana, Polje, št. 170/3-1959 z dne 23. 6. 1959) izhaja, da sta bili navedeni zemljišči podržavljeni na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52/58 – v nadaljevanju ZNNZGZ), ki je naveden v 9. točki 3. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen). Sodišče navaja, da je v pogodbi št. 62/65 navedeno, da gre za nacionalizirani zemljišči in da prodajalec odstopi kupcu "pravice do nacionaliziranega zemljišča, zlasti trajno pravico uporabe, ki mu pripada v smislu 38. in 39. člena ZNNZGZ …". Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-130/01 z dne 23. 5. 2002 (Uradni list RS, št. 54-I/02 in OdlUS XI, 87) in predlaga, naj Ustavno sodišče odloči o sporu glede pristojnosti.

B.

3.ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen), je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

4.Iz listin v spisu Okrajnega sodišča v Ljubljani št. "D" N 253/2003 je razvidno, da sta bili zemljišči parc. št. 743/17 in 745/3 k.o. Ž. nacionalizirani z ZNNZGZ. Odločba Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Polje št. 170/3-1959, s katero je bilo ugotovljeno, da sta bili z dnem 26. 12. 1958, ko je začel veljati ZNNZGZ, med drugim nacionalizirani tudi zemljišči parc. št. 743/17 in 745/3 k.o. Ž., je bila tudi podlaga za zemljiškoknjižni vpis družbene lastnine (glej kopijo zemljiškoknjižnega vložka št. 950 k.o. Ž., kamor sta bili parceli vpisani po odpisu iz zemljiškoknjižnega vložka št. 814 iste k.o.).

5.ZDen v 9. točki 3. člena določa, da so osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno na podlagi ZNNZGZ, upravičenci do denacionalizacije. Na podlagi ZNNZGZ so bila gradbena zemljišča nacionalizirana že z uveljavitvijo tega zakona. Do njihovega odvzema iz posesti pa je lahko prišlo tudi kasneje. Zato je na podlagi 54. člena ZDen za odločanje o denacionalizaciji zemljišč, podržavljenih na podlagi ZNNZGZ, lahko pristojen le upravni organ. Za določitev pristojnosti za odločanje o denacionalizaciji nezazidanih stavbnih zemljišč namreč ni pomembno, na kateri podlagi so bila zemljišča prejšnjim lastnikom odvzeta iz posesti, tj. na kateri podlagi jim je bila odvzeta pravica uporabe na nacionaliziranem nezazidanem zemljišču.[1] Vprašanje, ali so imetniki pravice uporabe na zemljiščih z njimi prosto razpolagali na podlagi sklenjenega pravnega posla ali je kljub sklenitvi pravnega posla dejansko šlo za odvzem zemljišč, pa je vprašanje upravičenosti zahteve za denacionalizacijo.[2] Zato pogodba št. 62/65 z dne 21. 12. 1965 na odločitev o pristojnosti ne more vplivati.

6.Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-130/01 (na katero se sklicuje Okrajno sodišče) ob presoji ustavnosti 4. člena ZDen ugotovilo, da je upravičenost do denacionalizacije glede na jasno določbo 3. člena ZDen odvisna od časa podržavljenja stavbnega zemljišča in ne od časa njegovega odvzema iz posesti (13. in 16. točka obrazložitve). Čas odvzema iz posesti in predpis, ki je bil podlaga za odvzem, prideta v poštev pri ugotavljanju, kolikšno odškodnino so za odvzeto zemljišče upravičenci že prejeli, ker je treba prejeto odškodnino obravnavati v okviru določb 72. člena ZDen (15. točka obrazložitve).

7.Ker sta bili zemljišči parc. št. 743/17 in 745/3 k.o. Ž. podržavljeni na podlagi predpisa, navedenega v 9. točki 3. člena ZDen, je na podlagi 54. člena ZDen za odločanje o denacionalizaciji teh zemljišč pristojna Upravna enota Ljubljana, Izpostava Moste-Polje. Iz spisa je razvidno, da je bila vloga za denacionalizacijo vložena 28. 5. 1993. Dvanajst let je trajalo, da je prišlo do odločitve o pristojnosti za reševanje dela te zahteve. Ustavno sodišče ugotavlja, da gre še za en primer očitno prepočasnega postopanja v denacionalizacijskih zadevah. Na prepočasno postopanje v teh zadevah in na kršenje roka iz prvega odstavka 58. člena ZDen je Ustavno sodišče že nekajkrat opozorilo (na primer že v zadevi št. U-II-119/96 z dne 6. 6. 1996, Uradni list RS, št. 36/96 in OdlUS V, 93).

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj

Opombi:

[1]Glej npr. odločbo Ustavnega sodišča št. P-6/02 z dne 20. 6. 2002 (OdlUS XI, 144) in odločbo št. P-7/01 z dne 20. 6. 2002 (OdlUS XI, 145).

[2]Glej npr. odločbo Ustavnega sodišča št. Up-330/01 z dne 7. 11. 2002 (Uradni list RS, št. 99/02 in Odl