Jedro

Predlagatelj je res deloma spremenil svoj prvoten predlog za ureditev otrokovih stikov. Za razliko od pravdnega postopka, ki se začne s tožbo, ki mora med drugim obsegati tudi določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, in v katerem je sodišče vezano na zahtevke strank, saj odloča v njihovih mejah, mora predlog v nepravdnem postopku vsebovati samo opis razmerja oziroma stanja, o katerem naj sodišče odloči, medtem ko zahtevek ni bistvena sestavina predloga. V pravdnem postopku nastopata pravdni stranki z nasprotujočimi si interesi in tožnik mora točno povedati, kakšno pravno varstvo zahteva; zato so pravila o spremembi tožbi dokaj stroga in toga. V nepravdnem postopku pa nastopajo udeleženci, ki imajo praviloma vsi interes, da se določeno razmerje uredi.

Predlagatelj lahko sicer v predlogu navede način, na katerega naj sodišče razmerje uredi, vendar pa sodišče pri urejanju razmerja upošteva tudi interese drugih udeležencev, zato toga pravila o spremembi tožbe ne pridejo v poštev. Ne glede na predlagateljev predlog bi namreč lahko sodišče prve stopnje otrokove stike uredilo tudi na drugačen način - tako, da se z njimi v največji meri zagotavljajo otrokove koristi. Zato dejstvo, da sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki ni odobrilo posebnega roka zaradi spremembe predlaganega načina ureditve razmerij med udeleženci in ni preložilo naroka, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom uredilo stike med mladoletnim sinom K. in njegovim očetom - predlagateljem tako, da deček preživi z očetom: 7.vsak torek in četrtek od 16.00, ko ga oče prevzame na njegovem domu, do 19.00, ko ga na njegov dom vrne, 8.vsak drugi vikend od petka od 17.00, ko ga oče prevzame na njegovem domu, do nedelje do 17.00, ko ga vrne na njegov dom, 9.10 dni nepretrgoma v mesecu juliju od 15.7. do 25.7., ter v mesecu avgustu od 15.8. do

25.8. tako, da ga oče prevzame na njegovem domu prvi dan ob 17.00 in ga vrne nazaj zadnji dan ob 17.00, 10.božične, novoletne, velikonočne in prvomajske praznike izmenjaje tako, da v enem letu preživi pri očetu božične in velikonočne praznike, v naslednjem letu pa novoletne in prvomajske praznike, začenši v letu 2005 z božičnimi prazniki, v naslednjem letu pa ravno obratno. Materi je naložilo, da mladoletnega K. primerno pripravi in uredi ter omogoči osebne stike med njim in predlagateljem ter da je dolžna v času stikov predlagatelju izročiti zdravstveno in osebno izkaznico otroka. Zoper sklep se je pravočasno pritožila nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Navaja, da je že obrazložila, da ji delodajalec ne dovoli izostajanja z dela zaradi urejanja zasebnih zadev. Sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo, pač pa ji je odrejalo nerazumno kratke roke, v katerih ni mogla predložiti ustrezne dokumentacije niti ni mogla zaprositi za ustrezno brezplačno pravno pomoč. Tako ji je npr. v pozivu z dne 1.6.2005 naložilo, da mora v roku 3 dni predložiti dokazila, ki bodo potrjevala, da potrebuje spremljevalca za preglede k izvedencu oziroma da lahko v istem roku zaprosi za brezplačno pravno pomoč. V tako kratkem roku ni mogla priti na vrsto pri osebnem zdravniku, ki dela samo enkrat popoldan, uradne ure na sodišču pa so samo ob sredah popoldan. Prav tako sodišče ni ugodilo predlogu njene pooblaščenke za dodelitev ustreznega roka, v katerem bi jo seznanila z vlogama tožnika z dne 10.6.2005 in 13.6.2005, ki ju je prejela šele na zadnjem naroku za glavno obravnavo. S tem so podane bistvene kršitve določb postopka. Sodišče prve stopnje je svojo določitev v celoti oprlo na izvedensko mnenje, ki je po prepričanju pritožnice pristransko in nepopolno iz razlogov, ki jih je navedla na zadnjem naroku. Sicer pa je tudi sam izvedenec opozoril, da podatki spisa ne omogočajo zanesljivega sklepanja in zaključevanja, pač pa le kažejo na določeno problematiko. Pri tem izvedenec opozarja na navedbe v odgovoru na predlog, da je "otrok zelo živahne narave in pogosto razgraja ter ne uboga". Ta zapis je posledica napačnega razumevanja med pritožnico in njeno pooblaščenko, saj pritožnica kot mati zagotovo ni na tak način opisala 9-mesečnega dojenčka. Prav tako neodzivanja pritožnice na vabila (za kar je razloge že podrobno pojasnila) niso relevantna za podajo izvedenskega mnenja. Povsem neustrezen je zaključek mnenja, da njen socialnoekonomski status ne zagotavlja, da bo lahko zadovoljila osnovne razvojne in izobraževalne potrebe otroka. Taki zaključki niso v pristojnosti izvedenca, ki je tako prekoračil naloge, ki mu jih je naložilo sodišče, poleg tega pa zanje ni imel nikakršnih relevantnih podatkov. Po prepričanju pritožnice bi bilo treba angažirati drugega izvedenca kliničnopsihološke stroke, ki bi pri izdelavi mnenja upošteval predvsem koristi otroka in ne bi le kritično sledil navajanjem predlagatelja, nasprotne udeleženke pa ocenjeval po njenem neodzivanju na vabila ipd., pač pa glede na njeno osebnost in izpovedbo, ki jo je dala v postopku. Ker je sodišče oprlo svojo odločitev na grajano izvedensko mnenje, je kršilo določbe postopka, saj ni razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti v nasprotju s podatki v spisu. Poleg tega je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje je prezrlo, da odloča o stikih komaj 20-mesečnega otroka z očetom. Medsebojni stiki so bili do sedaj redki in temu ustrezne tudi reakcije mladoletnega otroka. Po obiskih pri očetu ni mogel spati, prebujal se je z jokom, čez dan je bil nemiren in kar nekaj časa je trajalo, da se je spet umiril. Sin je navezan na mater, kar je za 20-mesečnega otroka povsem normalno in za navezovanje stikov z drugimi ljudmi potrebuje dalj časa. Prvostopno sodišče se v svojem sklepu sklicuje tudi na poročilo Centra za socialno delo Novo mesto z dne 2.11.2004, vendar pa ga ni upoštevalo.

V zaključku poročila je naveden njihov predlog, da so za ohranjanje medsebojne pripadnosti in čustvene povezanosti ustrezni stiki dvakrat tedensko, pri čemer naj se tak obseg stikov izvaja do K. tretjega leta, nato pa naj se stiki ponovno opredelijo. Tako pogosti stiki, kot jih je določilo sodišče, bi prestavljali za otroka pravi šok, kar mu v tem trenutku ne bo koristilo, pač pa kvečjemu škodilo. Sodišče prve stopnje v sklepu tudi nalaga materi, da je dolžna mladoletnega sina primerno pripraviti in urediti, kar pa je "tehnično" povsem nemogoče glede na uro, ki jo je določilo sodišče, to je ob 16. uri.

Nasprotna udeleženka je pojasnila, da je njen delovni čas od 8. do

16. ure in torej pride domov šele okrog 17. ure, zato otroka ob 16. uri ne more ustrezno pripraviti. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Pritožba je bila vročena predlagatelju nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena. Nasprotna udeleženka uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka. Ta naj bi bil med drugim podan, ker so bili nasprotni udeleženki dani izredno kratki roki, v katerih ni mogla predložiti ustrezne dokumentacije oziroma ustrezno odgovoriti na vloge predlagatelja. Očitana kršitev bi lahko predstavljala bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da očitek ni utemeljen. Res je sodišče s pozivom, ki ga omenja pritožba, nasprotni udeleženki naložilo, da v roku 3 dni predloži dokazila, da potrebuje spremljevalca za pot v Ljubljano k izvedencu oziroma zaradi zatrjevane finančne stiske zaprosi za oprostitev stroškov postopka v okviru brezplačne pravne pomoči. Na ta poziv pa nasprotna udeleženka ni odreagirala: niti ni zaprosila za podaljšanje danega roka niti ni predložila listin (ne v roku ne kasneje). Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zapisalo, da se vabilu izvedenca ni odzvala in tudi ne vabilu sodišča, pri čemer svojega izostanka ni ustrezno opravičila, zaradi česar je tudi izvedenec svoje mnenje izdelal na podlagi podatkov v spisu brez pregleda nasprotne udeleženke. Nasprotna udeleženka niti pritožbi ne predloži dokazov, iz katerih bi izhajalo, da se iz opravičenih razlogov ni odzvala vabilu izvedenca in kasneje sodišča - potrdilo, da je nasprotna udeleženka upravičeno odsotna z dela, namreč ne dokazuje, da je opravičeno izostala tudi z naroka, dodatne zdravstvene dokumentacije pa kljub temu, da je na naroku napovedala, da jo bo predložila, ni dala. Prav tako ni predložila dokazil delodajalca, da ji ne dopušča nobenega izostanka z dela. Zato sedaj neutemeljeno meni, da so bili njeni izostanki opravičljivi. Bistveno kršitev določb postopka nadalje pritožba vidi v tem, da sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki ni dalo roka za to, da bi lahko odgovorila na vlogi predlagatelja z dne 10.6.2005 in 12.6.2005. Tudi ta zatrjevana kršitev naj bi predstavljala kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP. V prvi vlogi predlagatelj obvešča sodišče, da je nasprotna udeleženka od 13.4.2005 preprečila vse stike predlagatelja z otrokom in predlaga izrek denarne kazni, zagrožene z izdano začasno odredbo, v drugi pa podaja predlog za ureditev otrokovih stikov v skladu s podanim mnenjem izvedenca P.. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje z izdajo sedaj izpodbijanega sklepa o ureditvi otrokovih stikov ni odločilo o predlogu, ki ga vsebuje prva vloga, zato nasprotni udeleženki glede navedb v tej vlogi ni bila odvzeta možnost obravnavanja. Z drugo vlogo pa predlagatelj res deloma spreminja svoj prvoten predlog za ureditev stikov, vendar pa do očitane kršitve kljub temu ni prišlo. Za razliko od pravdnega postopka, ki se začne s tožbo, ki mora med drugim obsegati tudi določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev (1. odstavek 180. člena ZPP), in v katerem je sodišče vezano na zahtevke strank, saj odloča v njihovih mejah (1. odstavek 2. člena ZPP), mora predlog v nepravdnem postopku vsebovati samo opis razmerja oziroma stanja, o katerem naj sodišče odloči (21. člen ZNP), medtem ko zahtevek ni bistvena sestavina predloga. V pravdnem postopku nastopata pravdni stranki z nasprotujočimi si interesi in tožnik mora točno povedati, kakšno pravno varstvo zahteva; zato so pravila o spremembi tožbi dokaj stroga in toga (184. - 187. člen ZPP). V nepravdnem postopku pa nastopajo udeleženci, ki imajo praviloma vsi interes, da se določeno razmerje uredi. Predlagatelj lahko sicer v predlogu navede način, na katerega naj sodišče razmerje uredi, vendar pa sodišče pri urejanju razmerja upošteva tudi interese drugih udeležencev, zato toga pravila o spremembi tožbe ne pridejo v poštev. Ne glede na predlagateljev predlog bi namreč lahko sodišče prve stopnje otrokove stike uredilo tudi na drugačen način - tako, da se z njimi v največji meri zagotavljajo otrokove koristi (1. odstavek 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR). Zato dejstvo, da sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki ni odobrilo posebnega roka zaradi spremembe predlaganega načina ureditve razmerij med udeleženci in ni preložilo naroka, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka. Ta pritožbeni razlog naj bi bil nadalje po stališču pritožbe podan tudi zato, ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na izvedensko mnenje, ki ga je nasprotna udeleženka v postopku grajala - po mnenju pritožbe zato ni razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti v nasprotju s podatki v spisu (očitno torej uveljavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka

339. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP). Vendar pa tudi ta očitek ni utemeljen. Sodišče prve stopnje se je namreč v obrazložitvi sklepa opredelilo do pomislekov nasprotne udeleženke v pravilnost in popolnost podanega izvedenskega mnenja, opredelilo pa se je tudi do njenega predloga za postavitev novega izvedenca. Tem razlogom se v celoti pridružuje tudi pritožbeno sodišče. Tudi po njegovi oceni namreč izvedenskemu mnenju ni mogoče očitati, da bi ne bilo izdelano v skladu s pravili stroke niti ne, da je pristransko.

Nasprotna udeleženka v pritožbi meni, da je izvedenec nekritično sledil navajanjem predlagatelja, njene osebnosti pa ni ocenjeval po njeni izpovedbi v postopku, temveč predvsem po njenem neodzivanju vabilom. Toda iz izvedenskega mnenja je razvidno, da je izvedenec pregledal celoten spis in prebral tudi izpovedbo nasprotne udeleženke (to v mnenju na kratko tudi povzema - enako kot izpovedbo predlagatelja). Zato se vsi ti očitki kažejo zgolj kot izraz nezadovoljstva in nestrinjanja nasprotne udeleženke z ugotovitvami in samim mnenjem izvedenca, kar pa ne more biti podlaga za določitev novega izvedenca, saj ne kažejo na nasprotja v mnenju in ne vzbujajo dvoma o pravilnosti podanega mnenja (3. odstavek 254. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZPP). V zvezi z grajo s strani sodišča prve stopnje ugotovljenega dejanskega stanja in uporabe materialnega prava, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je temeljno vodilo sodišču in drugim organom, ki odločajo o mladoletnih otrocih, njihovih pravicah in razmerjih, zagotavljanje otrokove koristi. Na abstraktni ravni je mogoče opredeliti, da je v korist otroka takšno ravnanje, s katerim se zagotavlja otroku pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo.

Vsebino pravnega standarda "korist otroka" pa je treba konkretizirati v vsakem primeru posebej z upoštevanjem vseh okoliščin posameznega primera: z upoštevanjem značilnosti otrokove osebnosti, osebnosti njegovih staršev, okoliščin in pogojev, v katerih živi in se razvija, navezanosti otroka na druge njemu bližnje osebe (bratje, sestre, stari starši), kot tudi njegovega odnosa do širšega okolja (sošolci, prijatelji). Praviloma je v otrokovo korist, da ima redne osebne stike z obema staršema, po potrebi pa tudi z drugimi osebami, na katere je navezan. S stiki se namreč zagotavljajo predvsem otrokove koristi (1. odstavek 106. člena ZZZDR). V zvezi s stiki zakon pojem otrokove koristi opredeljuje negativno: stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj (5. odstavek 106. člena ZZZDR). V konkretnem primeru je sodišče zaradi ugotovitve otrokove koristi postavilo sodnega izvedenca klinično - psihološke stroke dr.

P. in kot je bilo že obrazloženo, pravilno oprlo svojo odločitev na ugotovitve in mnenje tega izvedenca. Izvedenec je v svojem mnenju upošteval vse okoliščine konkretnega primera in glede na njih podal svoje mnenje. Res je zapisal, da podatki spisa "sicer ne omogočajo zanesljivega sklepanja in zaključevanja, kažejo pa na določeno problematiko", ki jo v nadaljevanju podaja. Te izvedenčeve ugotovitve in prikaz problematike je treba razumeti glede na okoliščine, v katerih je bilo mnenje podano: nasprotna udeleženka se namreč vabilu na pregled k izvedencu ni odzvala in tudi ni navedla opravičljivih razlogov za izostanek; zato je pač mnenje lahko podal le glede na podatke spisa. Čeprav se pritožba sklicuje na napačen zapis pooblaščenke v odgovoru na tožbo o obnašanju otroka, je izvedenec izjavo nasprotne udeleženke ustrezno upošteval le kot eno izmed okoliščin pri ocenjevanju osebnosti matere. Enako velja za zapis o "socioekonomskem statusu" nasprotne udeleženke. Tudi neupoševajoč te v pritožbi grajane ugotovitve, ni mogoče prezreti, da je izvedenec (in na njegovi podlagi tudi sodišče prve stopnje) ugotovil, da analiza agresivnosti predlagatelja (ki jo je nasprotna udeleženka izpostavljala celo kot razlog za omejitev otrokovih stikov z očetom) ne odkriva odklonov v destruktivno disocialni smeri; da je predlagatelj stabilna osebnost, ki je dovzetna za dialog; da je čustveno odzivna oseba, ki je sposobna vživljanja in sposobna razumeti potrebe drugih; da lahko otroku zagotovi ustrezne občutke varnosti in hitro zazna potrebe otroka ter mu zna postavljati ustrezne okvire, da se znajde v okolju in uspešno razvija svojo osebnost; da se zaveda, kakšne so potrebe otroka v razvojni fazi, kot je K. in pozna razvojne značilnosti nadaljnjih razvojnih obdobij otrok; da se o materi otroka ne izraža slabšalno. Že samo te okoliščine utemeljujejo zaključek sodišča prve stopnje, da ni razlogov za omejevanje stikov predlagatelja z otrokom in da je torej ravnanje nasprotne udeleženke v tej smeri neutemeljeno in neupravičeno in bi lahko negativno vplivalo na nadaljnji razvoj otroka. Pritožbeno sodišče zato kot pravilne sprejema zaključke sodišča prve stopnje, da je v otrokovo korist, da vzpostavi redne stike z očetom. Sodišče prve stopnje je tudi upoštevalo, da gre za majhnega otroka, saj je stike med tednom določilo le po par ur dnevno. Da bi bil otrok po stikih vznemirjen, kot to trdi pritožba, nasprotna udeleženka v postopku pred sodiščem niti ni trdila, poročilo Centra za socialno delo Novo mesto o stikih, ki so po izdani začasni odredbi potekali v prisotnosti delavca centra za socialno delo, pa njenih trditev ne potrjuje. Tudi pogostost stikov pritožbeno sodišče šteje za primerno, saj je sin še majhen in je zato prav, da so stiki med tednom na eni strani pogosti, na drugi pa ne predolgotrajni. Res je v obravnavanem primeru mnenje o stikih podal tudi center za socialno delo in res je tudi, da je bilo njegovo mnenje nekoliko drugačno, kot pa je odločitev sodišča prve stopnje.

Vendar pa je treba upoštevati, da je center za socialno delo podal svoje mnenje na začetku tega postopka in da se je tudi sam zavzemal za pogoste stike otroka z očetom in torej ni sledil materinemu predlogu o omejitvi stikov. Predlog, kot ga je oblikoval center za socialno delo je zato sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo le kot enega od možnih načinov ureditve razmerja med udeleženci postopka, pri čemer pa je glede na otrokovo korist ocenilo, da so primernejši takšni stiki, kot jih je določilo. Po 2. odstavku 106. člena ZZZDR mora tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike. Prizadevati si mora za ustrezen odnos otroka do stikov z drugim staršem. To obveznost nasprotne udeleženke je sodišče prve stopnje določilo v 2. točki izreka sklepa. Nasprotna udeleženka meni, da te obveznosti glede na službene obveznosti in glede na čas, ko predlagatelj prevzame otroka, ne more izpolnjevati. S tem v zvezi ji je treba pojasniti, da ne gre za obveznost, ki jo je mogoče izpolnjevati le pred vsakim posameznim stikom, pač pa za ravnanje, ki pri otroku vzbuja zaupanje do drugega starša in pozitiven odnos do njega. Da je izvrševanje stikov ob določeni uri mogoče, pa je razvidno iz dosedanjega postopka in izvrševanja stikov po začasni odredbi, saj predlagatelj kljub službenim obveznostim nasprotne udeleženke lahko otroka prevzame ob določeni uri, saj so tedaj s K. njegov polbrat, polsestra (ki je pri stikih tudi aktivno sodelovala) in stara mati.

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi nasprotna udeleženka izpodbija sklep sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.