Jedro

Ker v primeru predloga toženca za postavitev novega skrbnika ni podana pristojnost sodišča za odločanje, je bil njegov predlog pravilno zavržen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo: - predlog toženca za izločitev sodnice z dne 28. 12. 2015, - predlog toženca za postavitev skrbnega skrbnika z dne 28. 12. 2015, - predlog toženca za vrnitev v prejšnje stanje z dne 28. 12. 2015 in - pritožbo toženca z dne 28. 12. 2015 zoper sklep z dne 26. 11. 2015. 2. Zoper navedeni sklep je toženec vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse zakonsko predvidene pritožbene razloge ter kratenje ustavnih pravic iz 14., 15., 21., 22., 23., 25., 26. in 33. člena Ustave RS s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in odloči o zavrženih predlogih in pritožbi, oziroma da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje drugemu prvostopnemu sodišču. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi očitne neskrbnosti skrbnika uporabiti določbo tretjega odstavka 79. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in ugoditi predlogu za postavitev začasnega zastopnika. Opozarja, da mu je bila poslovna sposobnost le delno odvzeta, poleg tega pa njegov razum ni prizadet, zato bi ga sodišče v skladu z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) moralo šteti za mladoletno osebo, ki je dopolnila petnajst let, kar pomeni, da z odobritvijo skrbnika lahko sam vlaga vloge oziroma nastopa pred sodišči. Sklicuje se na stališče Vrhovnega sodišča RS, zavzeto v sklepu II Ips 211/94, v katerem je zapisalo, da ni mogoče dopustiti, da zato, ker stranka oziroma državljan ni sposoben sestaviti vsebinsko ustreznih vlog in ustrezno zastopati svojih interesov, ne bi bil deležen ustreznega pravnega varstva.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben ter ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (80. člen ZPP).

5. Kot izhaja iz neprerekanih ugotovitev sodišča prve stopnje je bilo tožencu s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani, N 53/2011 z dne 18. 5. 2012, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2040/2012 z dne 10. 10. 2012, zaradi kverulantstva delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za nastopanje v sodnih, upravnih in drugih uradnih postopkih. Za posle oziroma aktivnosti povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki toženec torej nima poslovne sposobnosti in s tem tudi ne pravdne sposobnosti (77. člen ZPP).

6. V skladu s prvim odstavkom 78. člena ZPP stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik. ZZZDR določa, da se osebi, ki ji je v celoti ali delno odvzeta poslovna sposobnost, postavi skrbnik. Le-ta v skladu s prvim odstavkom 192. člena ZZZDR zastopa varovanca, kar pomeni, da je njegov zakoniti zastopnik. Z dokončno odločbo CSD A. št. 12211-8/2012 z dne 22. 9. 2014 je bil tožencu kot skrbnik za poseben primer postavljen CSD A., ki skrbi in odgovarja za pravilno zaščito toženčevih resničnih interesov in ima tako pravico in dolžnost, da v vsakem konkretnem primeru preveri, ali je potrebno in smiselno karkoli ukreniti za varstvo strankinih interesov, in če je, to v njegovem imenu tudi storiti. Razlogov za dvom v skrbnikovo delo sodišče ni zaznalo (prvi odstavek 200. člena ZZZDR v zvezi s tretjim odstavkom 79. člena ZPP). Glede na to, da toženec dejanj v sodnih postopkih sam ne more veljavno opraviti, je sodišče prve stopnje njegov predlog za izločitev sodnice, predlog za vrnitev v prejšnje stanje ter pritožbo zoper sklep z dne 26. 11. 2015 pravilno zavrglo (peti odstavek 81. člena ZPP, prvi odstavek 343. člena in tretji odstavek 343. člena ZPP).

7. Pravilno je sodišče zavrglo tudi predlog toženca za postavitev skrbnega skrbnika, vendar pa iz drugih materialnopravnih razlogov. ZZZDR določa posebno obliko družbenega varstva oseb, ki niso sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in koristi in za njihovo varstvo ureja inštitut skrbništva, izvajanje katerega je pod nadzorom centra za socialno delo. Zoper delo skrbnika in centra za socialno delo na področju skrbništva lahko ugovarja varovanec, ki je zmožen to storiti, njegovi sorodniki, pristojen organ in strokovne inštitucije. Ugovore zoper delo skrbnika rešuje pristojni center za socialno delo, ugovore zoper delo centra za socialno delo pa ministrstvo, pristojno za družino in ne sodišče. Center za socialno delo sme tudi spreminjati svoje prejšnje odločitve glede skrbništva, če je to varovancu v korist in če s tem niso prizadete pravice drugih (220. člen ZZZDR). Ker v primeru predloga toženca za postavitev novega skrbnika ni podana pristojnost sodišča za odločanje, je bil njegov predlog pravilno zavržen.

8. Pritožba ni utemeljena in ker niso podani pritožbeni razlogi na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.