Jedro

Pritožbeno nestrinjanje z ugotovitvami in odločitvijo se nanaša na drobce, ki so za odločitev o začasni ureditvi stikov zgolj obrobnega pomena (npr. v kolikšni meri si je kateri od staršev prizadeval, da bi se dekleti med stiki posvetili tudi šolskim obveznostim, ali so bila srečanja med očetom in hčerama naključna). Za začasno ureditev tudi ni odločilno očetovo (ali materino) doživljanje sprejete ureditve. Osrednje vodilo je korist otroka, v tem postopku pa preprečitev njegove ogroženosti.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) zavrnilo predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe (I. točka izreka), (2) uredilo stike med očetom in hčerama tako, da (a) se do konca aprila izvajajo tako, da sta pri očetu vsak drugi vikend izmenjaje enkrat v soboto in enkrat v nedeljo, in da je v tednu, ko ni osebnih stikov, polurni telefonski stik ob nedeljah zvečer (b) v maju in juniju pa tako, da sta hčeri udeležencev pri očetu vsak drugi vikend od petka po pouku do ponedeljka zjutraj, (c) da se osebni stik, ki odpade iz objektivnih razlogov na strani očeta ali deklet, nadomesti s telefonskim stikom v nedeljo ob 19. uri (II. točka izreka), (3) da začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do 30. 6. 2025 (III. točka izreka), (4) da je CSD dolžan vsaj en teden prej podati oceno in mnenje o postopnem širjenju (IV. točka izreka), (5) da se za primer kršitve obveznosti izvajanja oziroma omogočanja stikov izreče denarna kazen (V. točka izreka), (6) da pritožba ne zadrži njene izvršitve in da bodo stroški v zvezi z začasno odredbo odmerjeni s končnim sklepom (VI. in VII. točka izreka).

2.Oče v pritožbi zoper I., III. in IV. točko izreka navedenega sklepa uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi in predlagani začasni odredbi ugodi.

Sodišče in nasprotna udeleženka zavlačujeta z izvedbo postopka. Do podaje mnenja CSD z dne 14. 1. 2024 je bilo izvedenih pet in ne le trije osebni stiki, kot je navedeno v izpodbijanem sklepu. Očitki nasprotne udeleženke o njegovem vdajanju alkoholu, protibolečinskim tabletam in marihuani niso izkazani niti z verjetnostjo. Z zavlačevanjem postopka in neutemeljenimi očitki skuša nasprotna udeleženka hčeri odtujiti od njega in razrahljati medsebojno navezanost.

Za nobenega od izvedenih stikov ni ugotovljeno, da bi bil v škodo otrok. V mnenju z dne 23. 12. 2024 je CSD ugotovil, da sta deklici stika veseli, da čas na stiku preživljajo kakovostno in da sta kljub večmesečni odsotnosti stika hčeri povezani z očetom. Kljub temu da ju je vzpodbujal k temu, da prineseta šolske stvari na stik, jih je le enkrat prinesla mlajša hči. Kršitve prepovedi približevanja, ki naj bi jih storil, niso konkretizirane. Telefonski klici starejše hčere so bili posledica njene želje in ne predstavljajo kršitve, še posebej ne prepovedi približevanja, ki je v razmerju do hčera prenehala veljati že v juniju 2024. Za nobeno od ravnanj v odnosu do hčera sodišče ni ugotovilo kršitve prepovedi približevanja ali komunikacije s hčerama in mu ni bila izrečena denarna kazen. Dvakratnega naključnega srečanja hčera v majhnem kraju, v katerem živijo, mu ni mogoče šteti v škodo. Do dogodka s sosedo je prišlo po prenehanju prepovedi približevanja. Dve kratki srečanji z mlajšo hčerko ji nista škodili; bila jih je vesela. Jasno je izpovedal, da je zatem vsa srečanja opustil. Videl je, da je hčer spravil v neprijeten položaj in stisko. Zato ne drži očitek, da primarno zasleduje svoja hotenja in da svojih ravnanj ni kritično ovrednotil. Poleg tega si hči želi neomejenih stikov z njim. Da ga zelo pogreša, potrjujeta sms sporočili, predloženi na naroku. Sodišče je prezrlo ugotovitve socialne delavke, ki je najprej obravnavala družino in ki je opravila več srečanj z udeležencema in večkrat govorila s hčerama. Glede na ugotovitve, da ga hčeri pogrešata, da bi radi imeli z njim stike, da neizvajanje stikov ogroža njun razvoj, ni utemeljeno nadaljnje omejevanje stikov na 8 ur v dveh tednih. Njuni izjavi, naj stiki še naprej potekajo kot doslej, je treba razumeti v kontekstu trenutne družinske situacije. Zaradi prepovedi približevanja (zaveda se, da jo je zakrivil sam) sta prepuščeni nasprotni udeleženki, ki je že prej bila odločevalka v družini. Neutemeljen je očitek, da kot starš ni izpolnjeval svoje naloge in hčera ni razbremenil stisk. Deset mesecev je spoštoval izrečene prepovedi. Življenjsko je, da je ukinitev stikov kljub odpravi prepovedi občutil kot krivično in je temu pripisati čustveno reakcijo na naroku. Zaveda se nepravilnosti svojih preteklih ravnanj. Nadaljnje omejevanje stikov občuti kot nesorazmerno hudo kazen ne le zase, ampak predvsem tudi za hčeri.

3.Mati v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Udeleženca sta starša deklet, starih devet in štirinajst let. Oče je v aprilu 2024 vložil predlog za ureditev zaupanja otrok v vzgojo in varstvo, stikov in preživnine. Mati je v juliju 2024 vložila nasproten predlog. Oba starša sta predlagala začasno ureditev stikov, s tem da jih je oče predlagal v šesttedenskem ritmu tako, da bosta hčeri v tednu, ko dela v dopoldanski izmeni, pri njem, v naslednjem tednu pri materi, nato dva tedna pri njem in dva tedna pri materi, mati pa nadzorovane stike. Sodišče je s sklepom z dne 11. 10. 2024 oba predloga zavrnilo in za čas treh mesecev določilo, da sta dekleti z očetom vsak drugi vikend izmenjaje v soboto oziroma nedeljo, v tednu, ko nista pri njem, pa so v telefonskem stiku. Oče je v začetku januarja podal nov predlog za izdajo začasne odredbe za ureditev stikov v obsegu, kot je predlagal prvič. Sodišče prve stopnje ga je po pridobitvi mnenja CSD in zaslišanju udeležencev zavrnilo in stike za obdobje naslednjih pet mesecev uredilo tako, da osebni stiki do konca aprila potekajo tako kot doslej, nato pa dva meseca vsak drugi vikend s tremi prenočevanji.

6.Odločitev o zavrnitvi predlogov vsakega od staršev za izdajo začasne odredbe in o sprejeti začasni ureditvi stikov temelji na ugotovitvah,

-da je bil januarja 2024 očetu izrečen ukrep prepovedi približevanja materi in otrokoma za obdobje dvanajst mesecev, da je bil navedeni sklep v pritožbenem postopku spremenjen tako, da izrečeni ukrep v razmerju do hčera velja do ureditve stikov, največ pa 12 mesecev od prejema sklepa (sklep z dne 5. 6. 2024) in da mati ni predlagala podaljšanja ukrepa, kar je utemeljila z željo, da se stvari normalizirajo,

-da so stiki na podlagi prve začasne odredbe stekli brez posebnosti, da sta bili dekleti ponovnih stikov veseli, da sta z očetom povezani in da si želita, da stiki ostanejo, kot so določeni,

-da bi neizvajanje stikov ogrožalo zdrav razvoj deklet in je zato treba urediti stike tudi za nadaljnje obdobje,

-da oče s svojimi ravnanji ni izkazal, da je pripravljen spoštovati s sodno odločbo določene meje, prispevati k razbremenitvi in k zmanjšanju stiske hčera, ki so posledica preteklega dogajanja v družini, ter prevzeti odgovornost za svoja pretekla ravnanja,

-da bo postopnost pri širjenju stikov, ki jo predlaga CSD, omogočila dekletoma in očetu, da se bodo umirili in privadili na novo družinsko dinamiko.

7.Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o pravilnosti izpodbijane odločitve. Začasno urejanje stikov med postopkom je namenjeno preprečitvi ogroženosti otrok (161. čl. v zvezi s 157. čl. Družinskega zakonika). V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da bi bili hčeri udeležencev ogroženi, če stikov z očetom ne bi bilo. Sodišče jih je zato uredilo. Glede časovne dinamike širitve stikov se je oprlo na mnenje CSD, ki je izjave staršev in obeh deklet ter njuno odzivanje na ponovno vzpostavljene stike ovrednotilo v luči preteklega dogajanja v družini. Sodišče ga je ocenilo v povezavi s celotnim zbranim procesnim gradivom. Pritožbeno nestrinjanje z ugotovitvami in odločitvijo se nanaša na drobce, ki so za odločitev o začasni ureditvi stikov zgolj obrobnega pomena (npr. v kolikšni meri si je kateri od staršev prizadeval, da bi se dekleti med stiki posvetili tudi šolskim obveznostim, ali so bila srečanja med očetom in hčerama naključna). Za začasno ureditev tudi ni odločilno očetovo (ali materino) doživljanje sprejete ureditve. Osrednje vodilo je korist otroka, v tem postopku pa preprečitev njegove ogroženosti. S tega vidika je pomembno, da sta tako ureditev sprejeli dekleti in da jima, kot kažejo izjave oziroma izpovedbe vseh udeležencev, omogoča prilagoditev na novo družinsko situacijo, v kateri starša ne živita več skupaj. Tako razgovori z dekletoma kot izpovedbi obeh udeležencev namreč kažejo, da je čas, ki ga dekleti preživita z očetom, z njune strani zaželjen in poln, in da jima na tak način urejeno prehajanje med starši ta čas ustreza. Sprejeta ureditev tako omogoča ohranitev povezanosti deklet z očetom za čas, ko teče postopek za novo ureditev razmerja med starši in hčerama. To pa je tudi namen začasne ureditve razmerja, dokler se v postopku ne zbere gradivo, potrebno za končno odločitev.

8.Po navedenem in po presoji, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ).

9.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da postopek še ni končan.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 161

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.