Jedro

Podatki, ki jih na podlagi opazovanja gibanja oseb na bolniški odsotnosti v smislu kontrole začasne zadržanosti z dela posrednje pogodbeno angažirani detektiv, so lahko v disciplinskem postopku, pa tudi v postopku pred delovnim sodiščem, uporabljeni kot dokaz, razen če bi bila izkazano, da so pridobljeni za nezakonit način (npr. s kršitvijo zasebnosti stanovanja, pisemske tajnosti itd.)

Izrek

Revizija se zavrne. Tožena stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev disciplinskih sklepov tožene stranke z dne 6.7.2000 in 2.11.2000, s katerima je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Hkrati je zavrnilo zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja z vsemi pravicami in vrnitev tožnika na delo ter povračilo stroškov postopka.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je, da je bil tožniku disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja zakonito izrečen zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki jo je storil z zlorabo pravice do bolniške odsotnosti.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Kršitev določb pravdnega postopka utemeljuje s tem, da bi morali sodišči upoštevati, da zahteva za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnika pri toženi stranki ni imela vseh zakonsko opredeljenih sestavin, prav tako pa iz izreka disciplinske odločbe ni razvidno, s kakšnimi dejanji naj bi tožnik storil očitano disciplinsko kršitev. Poleg tega je sodišče druge stopnje zmotno presojalo dopustnost dokazov, pridobljenih v disciplinskem postopku zoper tožnika, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavne pravice do zasebnosti.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru je opozorila na neustrezno sklicevanje revizije na 2. in 3. točko prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 12/2003) in navajala, da revizijski razlogi niso podani.

Revizija ni utemeljena.

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Revizija ne navaja nobenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih lahko stori le sodišče. Domnevne napake v disciplinskem postopku pri toženi stranki ne morejo predstavljati bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 339. člena ZPP, temveč se v sodnem postopku presojajo po pravilih o pravilnosti uporabe materialnega prava, saj je disciplinski postopek tudi sicer urejen v materialnopravnih predpisih.

V skladu z določbami prvega odstavka 62. člena in 64. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90) je potrebno delavcu obvezno vročiti zahtevo za začetek disciplinskega postopka in odločbo o ugotovitvi odgovornosti in izrečenem ukrepu, ki mora vsebovati poleg izreka tudi obrazložitev in pravni pouk o pravici do ugovora. Sodišče je utemeljeno štelo, da tako zahteva za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnika z dne 12.6.2000, kot prvostopni disciplinski sklep z dne 6.7.2000 v celoti izpolnjujeta gornje zahteve, tako da ju je mogoče tudi po vsebini preizkusiti. Iz obeh aktov izhaja, da se tožniku očita hujša kršitev disciplinske odgovornosti po 6. točki 35. člena KP tožene stranke, to je zloraba bolniškega staleža, ki jo je tožnik storil s tem, da je v času bolniškega staleža v dnevnih od 17.5. do 26.5.2000 doma na kmetiji večkrat opravljal kmetijska dela in odhajal po zasebnih opravkih v N. Glede uporabe dokaza, pridobljenega na podlagi pogodbenega angažiranja zasebnega detektiva J.P., revizijsko sodišče v celoti soglaša z razlogi, ki jih v obrazložitvi svoje pravnomočne sodbe navaja sodišče druge stopnje. Ker je bila tožena stranka plačnica nadomestila plače za čas tožnikove odsotnosti z dela zaradi bolezni, so tudi zanjo smiselno veljala pravila o nadzoru nad uresničevanjem pravic iz zdravstvenega zavarovanja, kot so ta urejena v 273. do 275. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 3/98). V 274. členu teh pravil je izrecno predvidena možnost kontrole začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni po pogodbeno angažirani pravni ali fizični osebi. Podatki, ki jih na podlagi pogodbenega opazovanja gibanja oseb na bolniški odsotnosti v smislu kontrole začasne zadržanosti z dela posreduje takšna oseba, so lahko v disciplinskem postopku, pa tudi v postopku pred sodiščem, uporabljeni kot dokaz, razen če bi bilo izkazano, da so pridobljeni na nezakonit način (npr. s kršitvijo zasebnosti stanovanja, pisemske tajnosti itd.). Ker tožnik v tem primeru ni dokazal, da bi bili podatki o njegovem delu na kmetiji in o njegovih odhodih po zasebnih opravkih s strani pogodbenega detektiva v spornih dneh pridobljeni na tak nezakonit način, sta jih tako tožena stranka v disciplinskem postopku, kot tudi sodišče v sodnem postopku zakonito uporabila kot dokaz, skupaj z izpovedbo tožnikove lečeče zdravnice, kaj takšna ravnanja pomenijo v razmerju do tožniku odobrene odsotnosti z dela zaradi bolezni.

Ob preizkusu uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti tudi revizijsko sodišče zaključuje, da je tožena stranka za ugotovljeno zlorabo pravice do bolniškega dopusta, ki jo ima opredeljeno v 6. točki 35. člena svoje podjetniške KP kot hujšo kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere se obvezno izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, navedeni disciplinski ukrep tožniku zakonito izrekla.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Ne glede na izid revizijskega postopka tožena stranka ni upravičena do povračila stroškov odgovora na revizijo, glede na določbo drugega odstavka 22. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98), da v sporu o prenehanju delovnega razmerja delodajalec trpi svoje stroške postopka, ne glede na izid spora.

Sodišče je določbe ZTPDR uporabilo kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/94).