Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnikov ugovor se lahko nanaša samo na drug predmet izvršbe, ne pa na samo terjatev.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Upnik je predlagal izdajo sklepa o izvršbi na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Krškem, opr.štev. I 97/00866 z dne 18.8.1997 in sicer za izterjavo glavnice 1.402.657,30 SIT, zamudnih obresti in stroškov izvršilnega postopka I 97/00866 z rubežem dolžnikovega stanovanja, ki ga je kupil po pogodbi štev.
76/93 z dne 14.10.1993. Dolžnik je pravočasno ugovarjal in navajal, da je glavnica, za katero ga upnik terja, nižja kot vrednost vloženih sredstev v najet gostinski lokal picerija.... Nato navaja, kakšna sredstva je vložil. Knjigovodski dokumenti obstajajo in jih lahko naknadno predloži. Upnik je odgovoril na ugovor in predlagal, da ga sodišče zavrne.
Sodišče prve stopnje je štelo, da je ugovor neutemeljen in ga je predložilo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi (člen 54/2 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).
Pritožba ni utemeljena.
Iz podatkov v spisu in iz priloženega spisa I 97/00866 izhajajo naslednje ugotovitve: Upnik je 17.7.1997 vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine v zadevi I 97/00866 za znesek 1.402.657,30 SIT. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o izvršbi 18.8.1997 in s tem sklepom dovolilo izvršbo na dolžnikove premičnine. Sklep je postal pravnomočen, saj dolžnik ni ugovarjal. V zadevi I 97/00866 je bila izvršba na premičnine ustavljena s sklepom z dne 28.9.1999. Upnik je v današnji zadevi vložil nov predlog za izvršbo, v katerem je kot izvršilni naslov navedel pravnomočni sklep o izvršbi I 97/00866 z dne 18.8.1997 in s katerim je predlagal izvršbo na druge predmete - na nepremičnine -, sodišče prve stopnje pa je sklep izdalo tako kot je bilo predlagano.
Odločitev sodišča prve stopnje v tistem delu, s katerim je dovoljena izvršba, je sicer brezpredmetna, saj je o tem že pravnomočno odločeno. Gre namreč za situacijo, ki jo predvideva 3. odstavek 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ko torej sodišče lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih, oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov, z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti.
Ko torej dolžnik ugovarja proti izpodbijanemu sklepu o izvršbi in ko se njegov ugovor nanaša na samo terjatev, ki naj bi se pobotala z njegovo terjatvijo do upnika, je torej treba ugotoviti, da zoper ta del sklepa ne more več uspešno ugovarjati. Del, s katerim je bila dovoljena izvršba, je namreč postal pravnomočen v zadevi I 97/00866, ker dolžnik ni ugovarjal prvotnemu sklepu. O današnji zadevi bi se torej dolžnikov ugovor lahko nanašal izključno le na drug predmet izvršbe, torej na nepremičnine. Samo o tem je bilo namreč odločeno z današnjim izpodbijanim sklepom. Dolžnikov ugovor pa se na ta del sklepa ne nanaša. Tako je torej treba ugotoviti, da je ugovor neutemeljen. Zato ga je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (člen 365/2 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členom 15 ZIZ).