Jedro

Po določbi prvega odstavka 46. člena ZBPP so stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka, po petem odstavku 26. člena tega zakona, med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija ter nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca po šestem odstavku 30. člena tega zakona, stroški sodnega postopka. Po določbi tretjega odstavka istega člena pa o višini in obsegu stroškov iz prvega odstavka tega člena, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženec) dolžna plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnik) pravdne stroške v znesku 341,86 EUR (točka I. izreka). Nadalje je odločilo, da je tožnik dolžan plačati znesek 3.479,64 EUR stroškov postopka toženca v korist proračuna Republike Slovenije, na račun Okrožnega sodišča v Mariboru, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude plačila (točka II. izreka).

2. Zoper citirani sklep vlaga pritožbo toženec. Navaja, da ima toženec do tožnika več terjatev iz pravnomočnih sodb, ki se izvršujejo. Procesne terjatve se medsebojno pobotajo, zato toženec ne more biti tožniku dolžnik. Nadalje navaja, da je podana bistvena kršitev določb postopka, ker bi sodišče ob pravilni materialnopravni odločitvi moralo pobotati obveznosti iz naslova pravdnih stroškov. Nadalje graja, da sodišče tožencu ni priznalo vseh priglašenih stroškov. Sodišče samo ugotavlja, da tožencu pripada 9550 točk in ker je BPP izplačala pooblaščencu toženca približno 3.500,00 EUR, to ne pomeni, da lahko sodišče tožniku naloži le plačilo 3.479,64 EUR in še to le v korist BPP. Sodišče bi bilo dolžno tožniku naložiti plačilo zneska 6.808,84 EUR, pri čemer pripada službi za BPP 3.479,64 EUR, razlika pa tožencu. Zato je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uradni pritožbeni preizkus, ki ga je sodišče druge stopnje napravilo na podlagi določbe 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 366. člena ZPP pokaže, da sodišče uradno upoštevanih kršitev ni storilo. Kot bo obrazloženo, tudi pritožbene navedbe niso utemeljene.

5. Tožencu je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato je odločitev sodišča, ki je tožniku naložilo plačilo pravdnih stroškov, v znesku 3.479,64 EUR, v korist proračuna Republike Slovenije, pravilna.

6. Odločitev temelji na določbi 44. in 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ob upoštevanju uspeha v pravdi (določba 154. člena ZPP). Tožencu je bila v obravnavani zadevi z odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 1077/2017 z dne 11. 9. 2017 dodeljena brezplačna pravna pomoč, v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v predmetnem postopku do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Pravilno je sodišče upoštevalo tudi določbo 17. člena Zakona o odvetništvu (Zodv-F).

7. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da je sodišče napačno odločilo, ko je tožniku naložilo plačilo pravilno odmerjene višine pravdnih stroškov, z upoštevanjem prej citirane določbe Zodv, ter da, "kar je tožencu oziroma njegovemu odvetniku bilo plačano iz naslova BPP, je dolžan tožnik povrniti službi za BPP, preostali pravdni stroški pa pripadajo tožencu."

8. Pritožba nadalje tudi neutemeljeno očita, da bi sodišče moralo pobotati obveznosti iz naslova pravdnih stroškov, zato bi zadoščala ena sama točka v izreku izpodbijanega sklepa. Brezplačna pravna pomoč pomeni pravico upravičenca, da se njegovi stroški pravne pomoči (torej zastopanja po odvetniku) in stroški sodnega postopka (na primer izvedenina) krijejo iz proračuna. To pa ne pomeni, da je upravičenec upravičen do oprostitve plačila stroškov nasprotni stranki. Tudi to določbo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo.

9. Po določbi prvega odstavka 46. člena ZBPP so stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka, po petem odstavku 26. člena tega zakona, med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija ter nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca po šestem odstavku 30. člena tega zakona, stroški sodnega postopka. Po določbi tretjega odstavka istega člena pa o višini in obsegu stroškov iz prvega odstavka tega člena, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka. Medsebojno pobotanje ni dopustno že zato, ker ni izpolnjen pogoj za pobotanje, to je vzajemnost terjatev. Vzajemnost med upravičencem do brezplačne pravne pomoči in nasprotno stranko ne more biti podana, ker do vračila stroškov, ki so bili za upravičenca do BPP izplačani iz sredstev brezplačne pravne pomoči, ni upravičen upravičenec do brezplačne pravne pomoči temveč Republika Slovenija, ki je nosilec terjatve do nasprotne stranke.

10. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

11. Ker toženec s pritožbo ni uspel je v skladu z določbo 154. in 165. člena ZPP dolžan nositi sam svoje pritožbene stroške.