Jedro

Naloga sodišča ni, da matematično natančno ugotavlja vse posamezne mesečne izdatke za preživljanje mladoletnih otrok, iz sodbe pa mora biti (preverljivo) razvidno, kateri posamični mesečni stroški za posameznega otroka so potrebni in v kakšni višini. Kreditne obveznosti roditeljev, ki so nastale pred razpadom življenjske skupnosti, je potrebno deloma upoštevati pri določitvi preživnine, vsi ostali krediti in stroški zavarovanj roditeljev pa ne morejo biti v škodo izdatkom za preživljanje mladoletnih otrok.

Izrek

Pritožbam se ugodi in se sodba v izpodbijanem delu glede določitve preživnine (točka 3) in zavrnitve višjega zahtevka iz naslova preživnine (drugi odstavek točke 4) razveljavi ter se zadeva v navedenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank (točka 1), mladoletna otroka dodelilo v varstvo in vzgojo toženki (točka 2), tožniku naložilo, da je dolžan plačevati za preživljanje mladoletnih otrok mesečno preživnino za vsakega po 200,00 EUR od 14. 9. 2010 dalje (točka 3) ter določilo stike med tožnikom in mladoletnima otrokoma (točka 4) ter višji tožbeni zahtevek iz naslova preživnine zavrnilo (drugi odstavek točke 4).

Pravdni stranki vlagata pritožbi in uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1). Tožnik v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje v sodbi ni navedlo mesečnih stroškov otrok in tožnika. Prvo sodišče zmotno ugotavlja, da je tožnik pridobitno sposoben in da opravlja še dodatna dela, za katera prejema plačila, pri tem pa spregleda, da ga veže konkurenčna klavzula. Primerna preživnina za vsakega otroka bi znašala 120,00 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje je določilo preživnino za nazaj od 14. 9. 2010, čeprav toženka nasprotne tožbe ni vložila.

Toženka v pritožbi zatrjuje, da tožnik ni izkazal, da plačuje najemnino, saj ni predložil najemne pogodbe. Skrb za otroka je na toženki, zato mora tožnik nositi večje preživninsko breme, čeprav toženka mesečno prejema višje osebne dohodke. Sodišče prve stopnje ni naredilo izračuna ali ocene, koliko znašajo mesečni stroški preživljanja vsakega mladoletnega otroka, zato ima sodba pomanjkljivosti zaradi katerih se ne da preizkusiti. Stroški preživljanja vsakega od otroka so opredeljeno navedeni v odgovoru na tožbo in znašajo 500,00 EUR mesečno za vsakega otroka, tem stroškom pa je treba dodati še stroške zavarovanja in stroške dodatnega zdravljenja (2).

Tožnik je vložil (nepotreben) odgovor na pritožbo, v katerem je predlagal, da se pritožba toženke zavrne in da se sledi pritožbenim razlogom tožnika.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožbi utemeljeno opozarjata, da prvo sodišče v obrazložitvi sodbe ni navedlo, kateri mesečni izdatki so za otroka potrebni in v kakšni višini, glede na (finančne) sposobnosti in zmožnosti pravdnih strank. Sodišče prve stopnje se v sodbi pavšalno sklicuje na navedbe toženke v odgovoru na tožbo, ne da bi dokazno ocenilo potrebnost navedenih izdatkov. Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka (129.a člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij (3)), zato se mora sodišče prve stopnje do navedenih potreb in izdatkov določno opredeliti v sodbi. Drugačni materialnopravni zaključki sodišča prve stopnje so zmotni. Naloga sodišča ni, da matematično natančno ugotavlja vse posamezne mesečne izdatke za preživljanje mladoletnih otrok, iz sodbe pa mora biti (preverljivo) razvidno, kateri posamični mesečni stroški za posameznega otroka so potrebni in v kakšni višini.

V novem postopku bo moralo prvo sodišče tudi ugotoviti: kakšni so mesečni stroški pravdnih strank, na katerem roditelju je breme varstva in vzgoje otrok, kakšne so finančne zmožnosti roditeljev in možnosti dodatnega zaslužka, višino otroškega dodatka za posameznega otroka, kar bo treba v sodbi opredeljeno navesti, saj se bo le na ta način prvo sodišče lahko opredelilo do vseh relevantnih dejstev, od katerih je odvisna porazdelitev preživninskega bremena pravdnih strank. Ugotoviti bo treba tudi kreditne obveznosti roditeljev, ki so nastale pred razpadom življenjske skupnosti, ki jih bo treba tudi deloma upoštevati pri določitvi preživnine, vsi ostali krediti in stroški zavarovanj roditeljev, pa ne morejo biti v škodo izdatkom za preživljanje mladoletnih otrok. Prvo sodišče bo moralo tudi ugotoviti, ali tožniku dejansko nastajajo stroški iz naslova plačila najemnine (4) in ali bi z dodatnim delom lahko pridobil dodatne zaslužke.

Sodišče je tudi nepravilno določilo mesečno preživnino od dneva vložitev tožbe 14. 9. 2010, saj je toženka postavila preživninski zahtevek šele v odgovoru na tožbo, zato je moč določiti preživnino šele od 25. 10. 2010, pri čemer bo sodišče prve stopnje stopnje moralo v novem sojenju upoštevati, da je tožnik del preživninske obveznosti že poravnal. Pritožbeni razlogi so bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo in sodbo razveljavilo ter zadevo izjemoma vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o povrniti pritožbenih stroškov pridrži za končno odločitev.

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) Podrobneje o tem glej pritožbo toženke četrti odstavek strank 3. (3) V nadaljevanju ZZZDR.

(4) Prvo sodišče se do navedenega dejstva dokazno ni opredelilo; glej prvi odstavek stran 5 sodbe.