Jedro

Pritožnik zmotno meni, da je v spis priloženo potrdilo o oddaji priporočene pošiljke na pošto mogoče šteti kot potrdilo pristojnega sodišča v smislu tretjega odstava 79. člena ZZK-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je s sklepom Dn xx/yy z dne 5. 3. 2020 pri uvodoma navedeni nepremičnini, dovolila vpis zaznambe izbrisne tožbe predlagatelja zoper nasprotno udeleženko, lastnico uvodoma navedene nepremičnine. Nasprotna udeleženka je zoper sklep vložila ugovor, ki mu je zemljiškoknjižni sodnik z izpodbijanim sklepom ugodil in sklep spremenil tako, da se vpisa ne dovoli.

2. Predlagatelj v pritožbi opozarja, da je sodnik zmotno štel, da dopolnitev tožbe z dne 1. 10. 2018 predstavlja spremembo tožbe, saj gre dejansko za dopolnitev formalno nepopolne tožbe, ker so v osnovni tožbi pomotoma izpadli identifikacijski podatki nepremičnin. V nadaljevanju citira določbo 184. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pojasnjuje, da skladno s sodno prakso VS RS ne gre za spremembo tožbe, ko ob sicer spremenjenem tožbenem predlogu ostane cilj pravde nespremenjen. V predmetni zadevi pa je več kot očitno, da je tudi ob vložitvi dopolnitve tožbe z dne 1. 10. 2018 ostal tako tožbeni zahtevek kot cilj pravde (izbrisna tožba) isti in da je predlagatelj kot tožnik le dopolnil tožbo z manjkajočimi identifikacijskimi podatki nepremičnin. Zemljiškoknjižni sodnik je tudi prezrl, da je predlagatelj predlogu skupaj z dopolnitvijo tožbe priložil potrdilo o oddaji dopolnitve tožbe na sodišče. Ker ne gre za razširitev tožbe, je zmotno sklicevanje na sodno prakso CDn 153/2013 in CDn 639/2013, saj gre za povsem različno dejansko stanje, ki s predmetno zadevo ni primerljivo. Zmotno je tudi stališče sodnika, da bi moral predlagatelj priložiti posebno potrdilo o tem, da je vložena dopolnitev tožbe. Za izdajo takega potrdila ni podlage v 79. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) in ga sodišče od njega tudi ne sme zahtevati. Potrdilo o tem, da je tožba vložena pa je predlagatelj predložil, predložil je tudi potrdilo, da je bila dopolnitev tožbe z dne 1. 10. 2018 oddana s priporočeno pošiljko na pošto. S tem je dokazal njeno vložitev na sodišče. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da bo ugovor nesporne udeleženke zavrnjen in potrjen sklep o dovolitvi vpisa.

3. Nasprotna udeleženka je podala odgovor na pritožbo, v katerem navaja, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Meni tudi, da pooblaščenec predlagatelja nima veljavnega pooblastila za zastopanje v pravdi oziroma da ga je ponaredil. Sodišče naj zato skrbno preuči, ali je sploh pooblaščen za zastopanje predlagatelja v tej zemljiškoknjižni zadevi. Predlaga zavrženje, podrejeno pa zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Z navedbami v odgovoru na pritožbo, s katerimi problematizira pooblastilo za zastopanje predlagatelja tega postopka, nasprotna udeleženka ne more vplivati na izid tega pritožbenega preizkusa. Peti odstavek 125.a člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) izrecno in jasno določa, da notarju ali odvetniku za zastopanje udeleženca v zemljiškoknjižnem postopku ni treba predložiti pooblastila. Ker pooblastilo ni nujna predpostavka za vsebinsko odločanje, se sodišče v tem postopku ni dolžno ukvarjati z vprašanjem obstoja pooblastila za zastopanje predlagatelja in njegovih morebitnih pomanjkljivosti. Za ta postopek glede na zemljiškoknjižna pravila tudi ni pomembno, ali je (ustrezno) pooblastilo predloženo v pravdnem postopku, ki teče na podlagi izbrisne tožbe, ki je podlaga za predlagani zemljiškoknjižni vpis.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tretji odstavek 79. člena v zvezi z drugim odstavkom 245. člena ZZK-1 pogojuje dovolitev vpisa zaznambe izbrisne tožbe s tem, da je nepremičnina, v zvezi s katero se predlaga zaznamba, v tožbenem zahtevku označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Poleg tega mora biti predlogu za zaznambo priloženo tudi ustrezno potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da v konkretni zadevi predlagatelj druge zahteve ni izpolnil. 7. Zaznambo izbrisne tožbe je predlagal na podlagi izbrisne tožbe z dne 29. 6. 2018, potrdila o njeni vložitvi z dne 4. 7. 2018, dopolnitve tožbe z dne 6. 7. 2018 ter dopolnitve tožbe z dne 1. 10. 2018. Tem listinam je priložil še potrdilo o oddaji priporočene pošiljke na pošto z dne 1. 10. 2018. Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno ugotovilo, da na podlagi same tožbe s potrdilom o njeni vložitvi ne bi bilo mogoče dovoliti zaznambe izbrisne tožbe, ker v tožbenem predlogu ni bil naveden identifikacijski znak nepremičnine, na katero se tožba nanaša. Ta pomanjkljivost je bila nesporno sanirana v dopolnitvi tožbe, datirani z dne 1. 10. 2018,1 vendar se potrdilo o vloženi tožbi z dne 4. 7. 2018 na to kasnejšo dopolnitev ne more nanašati. To je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo in se v zvezi s tem pravilno sklicevalo na primera iz sodne prakse (pritožba ju napačno postavlja v drugačen kontekst). Pritožnik zmotno meni, da je v spis priloženo potrdilo o oddaji priporočene pošiljke na pošto z dne 1. 10. 2018 mogoče šteti kot potrdilo pristojnega sodišča v smislu tretjega odstavka 79. člena ZZK-1. Potrdilo pošte o tem, da je bila določenega dne določenemu naslovniku priporočeno poslana poštna pošiljka pod določeno sprejemno številko pošte, niti ne dokazuje vsebine oddane pošiljke in glede na pravila o poštnih storitvah temu tudi ni namenjeno.2 V zemljiškoknjižnem postopku tudi ni mogoče odločati na podlagi navedbe predlagatelja, da je bila v tej pošiljki ravno dopolnitev tožbe z dne 1. 10. 2018. Zemljiškoknjižno sodišče veže strogo načelo formalnosti postopka, zaradi katerega sodišče o pogojih za vpis odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (glej 124. in 29. člen ZZK-1). Pri tem mora preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa, ki jih zakon določa za posamezno vrsto vpisa (148. člen ZZK-1). Zakon ima pri zaznambi (izbrisne) tožbe strogo zahtevo – predložitev potrdila pristojnega sodišča. Pritožnikova razlaga, da v 79. členu ZZK-1 ni podlage, ki bi nalagala predložitev potrdila za dopolnitev tožbe, je pravno zmotna.

8. Pritožbeno sodišče ni našlo niti kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (glej drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku). Glede na navedeno je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

1 Pritožnik pravilno navaja, da gre dejansko za dopolnitev in ne spremembo tožbe, kot je kasneje navedlo sodišče prve stopnje, a slednje ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. 2 Brez pomena je zato tudi (verjetno predlagateljev) ročni pripis opravilne številke pravdne zadeve na potrdilu.