Jedro

Ročen zapis datuma, potrjen z vpisničarjevim podpisom na dohodnem žigu, je običajen zapis datuma oddaje pošiljke priporočeno na pošto.

Gre za specifično situacijo, saj sta bila tako sklep o nadaljevanju postopka zoper družbenike družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra, kot ugovor dolžnika zoper ta sklep, vložena pred izdajo odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77 in odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-351/04.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik S.K. krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika S.K., ki ga je vložil proti sklepu istega prvostopenjskega sodišča opr. št. In ... z dne 27.02.2002, s katerim je bilo odločeno, da se izvršba, dovoljena proti pravni osebi T. d.o.o., nadaljuje proti ustanoviteljem izbrisane družbe in sicer B.P., D.P. ter S.K. in se za poplačilo terjatve iz pravnomočnega in izvršljivega izvršilnega naslova sodbe Delovnega sodišča v Mariboru opr. št. Pd ... z dne 23.11.1994, dovoli izvršba z rubežem „razpoložljivega dobroimetja“, ki ga imajo pri organizacijah za plačilni promet. Proti takemu sklepu se je dolžnik S.K. po svojem pooblaščencu pravočasno pritožil. Tako kakor v ugovoru navaja, da so zaključki sodišča prve stopnje o pravočasnem upnikovem predlogu za nadaljevanje postopka zoper družbenike izbrisane družbe, napačni, saj je sodišče samo na pošiljko, s katero je upnik predlagal nadaljevanje postopka zoper družbenike, odtisnilo žig z datumom 14.06.2001. S takim ravnanjem sodišča je bil dolžnik zaveden, zato v ugovoru, torej brez svoje krivde, ni mogel navesti vseh dejstev s katerimi sedaj utemeljuje svoj ugovor. V ta okvir štejejo tudi navedbe o njegovem statusu pasivnega družbenika v izbrisani družbi, pri čemer te navedbe utemeljuje z uporabo odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U-I 135/00 z dne 09.10.2002. Namreč šele citirana odločba je uredila vprašanje odgovornosti družbenikov za družbine dolgove, vendar je bila sprejeta po vložitvi njegovega ugovora zoper sklep o nadaljevanju predmetnega izvršilnega postopka zoper družbenike. V nadaljevanju izpostavlja vrsto dejstev in zanje predlaga izvedbo dokazov s katerimi utemeljuje resničnost svojih navedb, da v družbi T. d.o.o., ni imel aktivne vloge v smislu možnosti in pravice odločanja, zato ob pravilni uporabi citirane odločbe Ustavnega sodišča RS ne more odgovarjati za obveznosti družbe po njenem izbrisu iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij – ZFPPod. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da naj drugostopenjsko sodišče dolžnikovemu ugovoru ugodi, razveljavi sklep o izvršbi zoper pritožnika in zoper njega izvršbo ustavi, le podrejeno se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

V obsegu, kolikor ima predmetna vloga značaj pritožbe, slednja ni utemeljena, v obsegu, kolikor ima značaj ugovora po izteku roka, pa je o njej pristojno odločiti sodišče prve stopnje.

Glede pritožbe: O pravočasnosti upnikovega predloga za nadaljevanje predmetnega izvršilnega postopka, je bilo pravnomočno odločeno s sklepom Višjega sodišča v Mariboru opr. št. II Cp ... z dne 18.05.2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. In ... z dne 27.02.2002. Ker gre za pravnomočno rešeno vprašanje (res iudicata), o njem sodišče prve stopnje v svojem sklepu z dne 17.02.2009 ni moglo odločiti drugače. Pritožbena navajanja, da je sodišče prve stopnje zavedlo dolžnika S.K. z odtisom žiga na predlog za nadaljevanje postopka z datumom 14.06.2001, so neutemeljena. Sodišče prve stopnje in kar je v svojem sklepu potrdilo sodišče druge stopnje s spredaj citiranim sklepom II Cp ... z dne 18.05.2004, je izčrpno in skladno zakonskim predpisom o tem, kdaj šteje vloga ki je poslana priporočeno po pošti, za vročeno sodišču, pojasnilo, da je odločilnega pomena datum oddaje pošiljke priporočeno na pošto, ki je v konkretni zadevi 13.06.2001, kar je na dohodnem žigu sodišča tudi ročno zapisano. Ročen zapis datuma, potrjen z vpisničarjevim podpisom na dohodnem žigu (tako kot to izhaja iz predmetne zadeve), je običajen zapis datuma oddaje pošiljke priporočeno na pošto. Pomembno je še, da je dohodni žig opremljen z zapisom poštne sprejemne številke pošiljke (R 3560), ki potrjuje njeno oddajo priporočeno na pošto. Seveda tako opremljen žig in samo dejstvo, da je pooblaščencu dolžnika, ki je odvetnik dobro znano, da se računanje pravočasnosti vloge šteje od dneva njene oddaje priporočeno na pošto (drugi odstavek člena 112 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), ne more biti opravičljiv razlog za nepravočasno navajanje ugovornih razlogov, ki bi jih bilo treba uveljaviti le v rednem ugovoru.

Pritožba zgolj pavšalno in očitno le na podlagi trditev o nepravočasnem predlogu za nadaljevanje predmetnega izvršilnega postopka zoper družbenike, vztraja pri ugovoru zastaranja. Ugovor zastaranja terjatve je sicer ugovor materialnega prava, vendar je o njem mogoče odločati le na podlagi pravočasno uveljavljanih konkretnih dejanskih navedb in dokazov o zastaranju same terjatve. Takih navedb pa dolžnik S.K. v svojem ugovoru sploh ni navajal in ne dokazoval. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tovrsten dolžnikov ugovor.

Glede preostalih navedb vloge: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločalo o „rednem“ ugovoru dolžnika S.K. zoper sklep o nadaljevanju predmetnega postopka zoper družbenike po času in stanju kot je bil izdan sklep o nadaljevanju izvršbe in zoper njega vložen ugovor.

V konkretni zadevi gre dejansko za specifično situacijo, saj sta bila tako sklep o nadaljevanju postopka zoper družbenike družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra na podlagi prvega odstavka člena 35 ZFPPod, kot ugovor dolžnika zoper ta sklep, vložena pred izdajo odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-135/00-77 z dne 09.10.2002, s katero je bil razveljavljen četrti odstavek 27. člena ZFPPod, kolikor se nanaša na družbenike, ki v smislu obrazložene odločitve ustavnega sodišča niso odgovorni za njene obveznosti in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št.U-I-351/04 z dne 20.10.2005, da mora sodišče prve stopnje novemu dolžniku dati možnost, da se izjavi že v postopku na prvi stopnji, da obveznost ni prešla nanj (točka 12 prvega odstavka člena 55 ZIZ). S tako dopuščenim ugovorom, ki je sedaj urejen v 56a. členu ZIZ, lahko novi dolžnik npr. ugovarja, da obveznost ni prešla nanj, ker je imel v izbrisani družbi le status pasivnega družbenika.

Na takšen ugovorni razlog, ki bi temeljil na trditvah o njegovem statusu pasivnega družbenika v družbi T. d.o.o., se dolžnik v okviru ugovora, ki ga je vložil dne 14.03.2002 in o katerem je sodišče prve stopnje odločilo s sedaj izpodbijanim sklepom, ni mogel sklicevati. Zato je njegove tovrstne navedbe, vsebovane v vlogi, naslovljeni kot pritožba, šteti kot ugovor po izteku roka. Odločanje o takem ugovoru je v pristojnosti sodišča prve stopnje.

Po obrazloženem je bilo dolžnikovo pritožbo, ko pregled zadeve po uradni dolžnosti (drugi odstavek člena 350 ZPP v zvezi s členoma 366 ZPP in 15 ZIZ ni pokazal kakšne uradoma upoštevne bistvene kršitve določb postopka ali zmotne uporabe materialnega prava, zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).

Sodišče prve stopnje je še opomniti, da bo moralo dolžnikovo vlogo naslovljeno kot pritožba v delu, s katerim postavlja ugovorni razlog po točki 12 prvega odstavka 55. člena ZIZ v zvezi s 56a. členom ZIZ, obravnavati kot ugovor po izteku roka.

O pritožbenih stroških je bilo, ob popolnem neuspehu pritožbe, odločeno na podlagi določb prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s členoma 366 ZPP ter 15 ZIZ.