Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz trditvene podlage tožene stranke in stranskega intervenienta ter predloženih dokazov izhaja, da je uspeh prejudicialnega vprašanja v postopku izbrisne tožbe stranskega intervenienta zoper tožnico realno izkazan, kar pomeni, da sta uspela izkazati predpostavke, na podlagi katerih gradita utemeljenost tožbenega zahtevka, s katerim stranski intervenient z izbrisno tožbo izpodbija lastninsko pravico tožnice. Izkazane tudi niso predpostavke, na podlagi katerih bi bilo utemeljeno pričakovanje, da bi sodišče prve stopnje v tem postopku lahko hitreje in lažje odločilo o predhodnem vprašanju, kot bo to storilo sodišče v postopku izbrisne tožbe, ki ga vodi stranski intervenient zoper tožnico.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Tožnica zatrjuje, da je lastnica nepremičnine ID 000, parc. št. 1362/2 k. o. X, ki jo protipravno uporablja tožena stranka. Tožnica zato zahteva plačilo uporabnine, hkrati pa tudi zahteva, da ji tožena stranka vrne v posest nepremičnino in da odstrani vse objekte, ki jih je postavila na nepremičnini ter na ta način preneha z vznemirjanjem lastninske pravice tožnice. Tožena stranka je javni zavod v lasti Mestne občine Ljubljana(1), zato je sodišče prve stopnje dovolilo stransko intervencijo MOL na strani tožene stranke. Tožena stranka in MOL zatrjujeta, da je bila nepremičnina pravnim prednikom tožnice nacionalizirana na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč. Pravni predniki so obdržali na nepremičnini zgolj posest do trenutka, ko je bila nepremičnina izročena pravnemu predniku tožene stranke, ker se je na nepremičnini zgradil živalski vrt. Na nepremičnini pravni predniki tožnice niso imeli pravice uporabe, zato na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini niso pridobili lastninske pravice. Pravni predniki tožnice zato tudi niso nasprotovali uporabi nepremičnine s strani tožene stranke.
2. MOL je 27. 10. 2014 vložila pri Okrajnem sodišču v Ljubljani tožbo na ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini, zato je sodišče prve stopnje postopek z izpodbijanim sklepom prekinilo do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku MOL, v katerem zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini v korist tožeče stranke in ugotovitev, da je lastnica nepremičnine MOL.
3. Tožnica vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in v pritožbi navaja, da prvi narok vzpostavlja prekluzijo pri navajanju novih dejstev in dokazov, zato prvo sodišče prvega naroka ne bi smelo preložiti. Izpolnjeni so bili pogoji za odločanje o tožbenem zahtevku tožnice. Stranki intervenient je vstopil v pravdo v stanju, ko ni mogel več dati novih navedb in predlogov. Prvo sodišče bi moralo o predhodnem vprašanju samo odločiti na podlagi navedb in dokazov, ki so jih dale stranke pred prvim narokom. Tožnica je lastnica nepremičnine, kar izhaja iz zemljiške knjige. Lastninska pravica tožnice ni bila sporna, saj je prejela od tožene stranke in MOL ponudbe za odkup nepremičnine. Prekinitev postopka predstavlja zlorabo procesnih pravic, ki merijo na zavlačevanje postopka.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločalo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Rešitev predhodnega vprašanja ima pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno (13. člen Zakona o pravdnem postopku).(2) Tožnica zahteva uporabnino in vrnitev nepremičnine v posest, hkrati pa tudi prepoved vznemirjanja njene lastninske pravice, tožena stranka in stranski intervenient pa zatrjujeta, da tožnica ni lastnica nepremičnine, stranski intervenient pa je vložil tudi izbrisno tožbo, kar kaže, da je vprašanje lastninske pravice na nepremičnini v tem postopku prejudicialno. Pravica je prejudicialna, če ni identična z glavno stvarjo in če rešitev predhodnega vprašanja tvori temelj, od katerega je odvisna odločitev sodišča o glavni stvari.(3)
6. Iz trditvene podlage tožene stranke in stranskega intervenienta ter predloženih dokazov izhaja, da je uspeh prejudicialnega vprašanja v postopku izbrisne tožbe stranskega intervenienta zoper tožnico realno izkazan, kar pomeni, da sta uspela izkazati predpostavke, na podlagi katerih gradita utemeljenost tožbenega zahtevka, s katerim stranski intervenient z izbrisno tožbo izpodbija lastninsko pravico tožnice. Izkazane tudi niso predpostavke, na podlagi katerih bi bilo utemeljeno pričakovanje, da bi sodišče prve stopnje v tem postopku lahko hitreje in lažje odločilo o predhodnem vprašanju, kot bo to storilo sodišče v postopku izbrisne tožbe, ki ga vodi stranski intervenient zoper tožnico. Ob takšnih predpostavkah je prvo sodišče utemeljeno sledilo predlogu stranskega intervenienta in postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v zvezi z izbrisno tožbo, ki jo je stranski intervenient vložil zoper tožnico.
7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno preložilo prvi narok,(4) saj iz zapisnika z naroka z dne 9. 1. 2014(5) izhaja, da sta pravdni stranki vložili obsežni pripravljalni vlogi z obsežno dokumentacijo, zato je bil narok na predlog pravdnih strank preložen. Procesna ekonomija je narekovala, da sodišče prve stopnje na naroku ni sprejelo dokaznega sklepa in je zato prvi narok tudi utemeljeno preložilo.
8. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).
9. S tem, ko je bila pritožba zavrnjena, je bil zavrnjen tudi predlog tožnice za povrnitev stroškov pritožbenega postopka, zato je poseben izrek v tem delu odpadel. Op. št. (1): V nadaljevanju MOL.
Op. št. (2): V nadaljevanju ZPP.
Op. št. (3): Glej dr. Vesna Rijavec, Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 1. knjiga, 9. točka, stran 123. Op. št. (4): In zato po mnenju tožnice zaradi prekluzije niso dopustne trditve stranskega intervenienta, ki se nanašajo na prekinitev postopka.
Op. št. (5): Stran 60-62 sodnega spisa.