Jedro

Revidenta sta vložila revizijo zoper sklep. Po določilu prvega odstavka 400. člena zakona o pravdnem postopku (naprej ZPP), lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Pravnomočno končan postopek (v smislu prvega odstavka 400. člena ZPP) pa je le tedaj, če je s sklepom popolnoma prenehala obstojnost ali visečnost pravde (litispendenca) v določenem sporu. Z izpodbijanim sklepom litispendenca ni prenehala, ker je sodišče druge stopnje odločalo zgolj o procesnopravni sposobnosti določene sodnice, da sodi v konkretnem sporu in kar je procesna predpostavka. S pobijanim sklepom, s katerim je bila zavržena pritožba sedanjih revidentov zoper sklep predstojnika okrajnega sodišča (s katerim je izločitveno zahtevo M. K. zavrgel, V. K. pa zavrnil), spor, ki sta ga revidenta sprožila na sodišču, ni končan. O utemeljenosti (ali pa dovoljenosti) v njuni vlogi postavljenega zahtevka, bo moralo sodišče šele odločiti. Ker torej s pobijanim sklepom postopek ni bil pravnomočno končan, revizija zoper ta sklep ni dovoljena, zaradi česar jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (četrti odstavek 400. člena v zvezi s 392. členom ZPP).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

V postopku, ki sta ga sprožila na Okrajnem sodišču v Mariboru M. K. in V. K. in v katerem sta predlagala izločitev sodnice, je predstojnik navedenega sodišča zahtevo M. K. zavrgel, zahtevo V. K. pa zavrnil. Sodišče druge stopnje pa je pritožbi obeh strank zoper sklep predstojnika okrajnega sodišča zavrglo kot nedovoljeni.

Zoper sklep sodišča druge stopnje sta M. in V. K. vložila revizijo, s katero sta uveljavljala kršitev določb 79., 87., 354., 355. in 356. člena ZPP ter zmotno uporabo materialnega prava. V reviziji navajata, da ni bilo dokazano, da bi bila odvzeta opravilna sposobnost M. K. Center za socialno delo ali pa zakoniti zastopnik bi lahko opravljal pravdna dejanja za M. K. le toliko časa, dokler bi ona sama to dovoljevala. Pritožbo pa pritožbeno sodišče ne bi smelo zavreči, ker ni rešilo predmeta pritožbe. Stranki predlagata, da se sklep sodišča druge stopnje odpravi ter postopek dopolni tako, da se izvede dokaz s sodbo I P 1080/66 in Rnp 42/66. Ker vsa sporna vprašanja niso rešena, naj se reviziji ugodi in zaustavi 24 letno nepravilno ravnanje sodišč.

Revizija ni dovoljena.

Revidenta sta vložila revizijo zoper sklep. Po določilu prvega odstavka 400. člena zakona o pravdnem postopku (naprej ZPP), lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Pravnomočno končan postopek (v smislu prvega odstavka 400. člena ZPP) pa je le tedaj, če je s sklepom popolnoma prenehala obstojnost ali visečnost pravde (litispendenca) v določenem sporu. Z izpodbijanim sklepom litispendenca ni prenehala, ker je sodišče druge stopnje odločalo zgolj o procesnopravni sposobnosti določene sodnice, da sodi v konkretnem sporu in kar je procesna predpostavka. S pobijanim sklepom, s katerim je bila zavržena pritožba sedanjih revidentov zoper sklep predstojnika okrajnega sodišča (s katerim je izločitveno zahtevo M. K. zavrgel, V. K. pa zavrnil), spor, ki sta ga revidenta sprožila na sodišču, ni končan. O utemeljenosti (ali pa dovoljenosti) v njuni vlogi postavljenega zahtevka, bo moralo sodišče šele odločiti. Ker torej s pobijanim sklepom postopek ni bil pravnomočno končan, revizija zoper ta sklep ni dovoljena, zaradi česar jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (četrti odstavek 400. člena v zvezi s 392. členom ZPP). V skladu s tako odločitvijo se revizijsko sodišče tudi ni moglo spuščati v utemeljenost razlogov, ki sta jih stranki navajali v reviziji.