Up-271/00 - 6

16. 10. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Z., ki ga zastopa B. B., odvetnik v V. na seji senata dne 16. oktobra 2001

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 277/99 z dne 16. 5. 2000 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 732/97 z dne 16. 4. 1999 in sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, oddelek v Novem mestu št. Pd 228/96 z dne 3. 4. 1997 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Z izpodbijanimi sodbami je bilo odločeno o zahtevkih pritožnika za razveljavitev sklepov gospodarske družbe o njegovi razrešitvi kot direktorja, razporeditvi na drugo delovno mesto in o zahtevku za plačilo odpravnine. Pritožnik zatrjuje, da so mu bile z izpodbijanimi sodbami kršene pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave ter pravica do povračila škode iz 26. člena Ustave.

2.Pritožnik v pretežnem delu ustavne pritožbe navaja dejstva in očitke, ki z izpodbijanimi sodbami nimajo neposredne zveze.

Nanašajo se namreč na disciplinski postopek in neopravičene odsotnosti z dela. V tistih navedbah, ki jih je mogoče povezati z izpodbijanimi sodbami, pa le povzema dejanske ugotovitve iz sodnega postopka in ponavlja svoja stališča o tem, kakšna bi po njegovem mnenju morala biti pravilna odločitev.

3.Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijanih sodnih odločb in tudi ne v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS)

Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Pravilnost uporabe zakona Ustavno sodišče torej lahko presoja le, če je zaradi nepravilne uporabe zakona obenem kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina ali če bi ugotovilo, da je sodišče odločitev utemeljilo na kakšnem pravnem stališču, ki je z vidika ustavnih pravic nesprejemljivo. Da bi kakšno izmed pravnih stališč, na katerih temelji izpodbijana revizijska sodba, nasprotovalo kakšni od človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, pritožnik ne izkaže.

4.Pritožnik ne zatrjuje, da so mu bila v sodnem postopku kršena ustavna jamstva procesne narave. Oporeka zgolj materialnopravni presoji sodišč oziroma uporabi materialnega prava. Pravilnost uporabe zakona Ustavno sodišče lahko presoja le, če je zaradi nepravilne uporabe zakona obenem kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina ali če bi ugotovilo, da je sodišče odločitev utemeljilo na kakšnem pravnem stališču, ki je z vidika ustavnih pravic nesprejemljivo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Prav tako ne gre za primer, da bi bila odločitev sodišča tako očitno napačna, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno oziroma arbitrarno, kar bi lahko predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena Ustave.

Odločitev sodišča je namreč zadostno obrazložena in temelji na zaključkih, ki so glede na načelo proste presoje dokazov in glede na pravila interpretacije pravnih norm, mogoči.

5.Člen 22 Ustave vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodišči tudi tako, da sodišče ne odloči drugače, kot sicer odloča v drugih podobnih primerih. Pritožnik ne navaja, da bi sodišča v njegovem primeru kakorkoli odločila drugače, kot sicer odločajo v primerih, ki so po dejanskih in pravnih okoliščinah podobna.

6.V čem naj bi mu bila kršena pravica do povračila škode, pritožnik ne pove. Pravica iz 26. člena Ustave mu ne glede na izpodbijane sodbe vselej omogoča, da zahteva od države povračilo škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.

7.Glede na navedeno pritožniku z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile kršene človekove pravice iz 14., 22. in 26. člena Ustave.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata:

Milojka Modrijan