Jedro

Prosilka ima premoženje (stanovanje, v katerem ne živi), katerega vrednost presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je 13.780,00 EUR, zato ne izpolnjuje subjektivnega premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v postopku osebnega stečaja. Kot želeno obliko BPP je prosilka navedla oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov postopka osebnega stečaja. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica v prošnji navedla, da je lastnica nepremičnine z identifikacijskim znakom 658-2205-702, ki v naravi predstavlja stanovanje, v katerem ne živi. Organ za BPP je po vpogledu v zemljiško knjigo ugotovil, da je tožnica tudi lastnica oziroma solastnica nepremičnin pri k.o. …. Nepremičnine, vpisane v k.o. … z identifikacijskimi znaki …, … in …, ki v naravi predstavljajo stanovanjsko hišo, v kateri prosilka ne živi, je po podatkih pridobljenih s spletne strani prostorskega portala RS vredna 104.694,00 EUR. Tožnica je v dopisu z dne 21. 3. 2013 sodišču pojasnila, da je te nepremičnine prodala že leta 2011 in je zaradi tega v zemljiški knjigi na njih vpisana zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Sodišče je tako na podlagi navedb v prošnji, priloženih in pridobljenih dokazil o premoženjskem stanju prosilke ugotovila, da ima prosilka premoženje (stanovanje, v katerem ne živi), katerega vrednost pa po prepričanju sodišča presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je 13.780,00 EUR (27. člen Zakona o socialno-varstvenih prejemkih – ZSVarPre). Prosilka tako ne izpolnjuje subjektivnega premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 1. odstavku 13. člena ZBPP v zvezi s 27. členom ZSVarPre.

Tožnica je sodišču dne 17. 5. 2013 posredovala predlog za popravo odločbe z dne 9. maja 2013. Sodišču je poslala podatke o prejemkih iz Zavoda za zaposlovanje. Glede navedb, da je uporabnica vozila Volkswagen Touran pove, da je lastnik A. d.o.o. ter da ima vozilo blokirano, ker zneska 1.755,00 EUR B. ni plačala. Za stanovanje na … (identifikacijska številka …) tožnica pojasnjuje, da je to stanovanje prodala že leta 2008 in navedeno dejstvo še ni bilo izvedeno v zemljiški knjigi. Pošilja sklep sodišča v Domžalah, iz katerega je razvidno, da ni več lastnica …. Glede parcele za k.o. … navaja, da predstavlja ta parcela pot med objekti v velikosti 200 m2 in je vredna 400,00 EUR. Glede Otiškega Vrha je ostalo skupno dvorišče med objektoma, ki ga koristijo vse stranke bloka in je pisano sicer nanjo, njegova vrednost pa je zanemarljiva. Glede treh parcel v Šentanelu pošilja mape, iz katerih je razvidno, da so lastniki Irci, in sicer je pogodba sprovedena že marca 2012, torej ni več lastnica teh parcel. Iz teh kupnin je plačala dolgove za svoj s.p. in d.o.o. Ne drži torej, da ima hišo Šentanel v lasti, da je vredna 104.694,00 EUR. Še enkrat poudari, da nima stanovanja, nima avtomobila in ne hiše ter da je iz prodaj uredila davke in plačala kredite. Omenjeno vlogo je tožnica potem označila kot tožbo v upravnem sporu.

Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Iz upravnega spisa izhaja, da je tožeča stranka podala prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na za to predpisanem obrazcu. V obravnavanem primeru je sporno, ali premoženje, ki je v zemljiški knjigi še vpisano na tožnico, predstavlja resnično njeno premoženje ali pa je bilo le-to že prodano oziroma ali tožnica presega premoženjski cenzus po določbah 14. člena ZBPP v zvezi s 27. členom ZSVarPre, ki v prvem odstavku tega člena (razlogi za nedodelitev ali neupravičenost do denarne socialne pomoči) določa, da se v letu 2012 denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po ZSVarPre in ki dosega ali presega 13.780,00 EUR.

Tožena stranka je odločitev utemeljila z rednim izpisom iz zemljiške knjige, v katerem je navedena kot lastnica določenih nepremičnin tožnica, vendar je pod rubriko plombe navedena številka zadeve …, prav tako pa je tožnica sodišču posredovala zemljiško-knjižni predlog z dne 21. 3. 2012, ki se tika hiše v Šentanelu, in iz katere tudi izhaja, da naj tožnica ne bi bila več lastnica omenjene nepremičnine.

Tožbeni ugovori na izpodbijano odločitev po presoji sodišča nimajo vpliva. Po določbah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) je plomba pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni pravnomočno odločilo (1. odstavek 134. člena ZZK-1). Plomba zato v smislu odločanja v konkretni zadevi ni pomembna, saj se z vpisom plombe v zemljiško knjigo objavi začetek postopka, s čimer že zaživijo publicitetni učinki vpisa. Ne gre pa za vpis pravice in s tem tudi ne za prenos lastništva, ki ga zatrjuje tožnica v tožbi. Zato je tudi po presoji sodišča tožnica bila v času odločanja lastnica navedenih nepremičnin, katerih vrednost presega prag 13. 780,00 EUR za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Ker je torej po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.