Jedro

Sodišče o predlogu kupca za oprostitev položitve kupnine odloča po domiku, a pred izročitvijo nepremičnine kupcu. Iz prvega odstavka 192. člena ZIZ namreč izhaja, da mora biti vprašanje obveznosti plačila kupnine pravnomočno razrešeno pred izdajo sklepa o izročitvi.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. točki izreka spremeni tako, da se predlog za oprostitev plačila kupnine v višini 18.575,48 EUR zavrne in se kupcu naloži, da preostanek kupnine plača v roku 15. dni od vročitve tega sklepa na način, določen v odredbi o prodaji, v 2. točki se sklep razveljavi, v 3. in 4. točki pa se sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) kupca A. A. oprostilo plačila kupnine v višini 18.575,48 EUR; (2.) ugotovilo, da je terjatev zastavnega upnika Z 2002/0005 v celoti zastarala; (3.) nepremičnino parc. št. 32/5 (do 1/3) k.o. ... izročilo kupcu; ter (4.) po pravnomočnosti tega sklepa odredilo vpis lastninske pravice na kupca ter izbris pravic in bremen, za katere je tako določeno s sklepom o domiku.

2. Zoper sklep sta se pritožila tako upnik kot dolžnik. Dolžnik v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka, zlasti opozori na določbo 191. člena ZIZ, v okviru tega pa na pravočasnost plačila preostanka kupnine, na dejstvo, da kupec ni edini upnik, na preuranjenost odločanja o terjatvi iz zadeve Z 2002/0005 in posledično izpodbija sklep o izročitvi.

3. Upnik je v pritožbi opozoril, da upnik v tem postopku ni B. B., da predmet izročitve ni pravilno označen in da bi moralo sodišče v sklepu odrediti izpraznitev in izročitev nepremičnine kupcu v postavljenem roku.

4. Oba sta na pritožbi odgovorila in predlagala zavrnitev pritožb. 5. Pritožba dolžnika je utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu hkrati odločalo o oprostitvi položitve kupnine, o usodi terjatve upnika, ki ni upnik tega izvršilnega postopka (Z 2002/0005; terjatev Republike Slovenije), nepremičnino izročilo dolžniku in odredilo ustrezen vpis v zemljiško knjigo.

7. Sklep o izročitvi (3. in 4. točka izreka) je preuranjen. Sodišče je v tem delu storilo relativno bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Skladno z določbo 191. člena Zakona o izvršbi zavarovanju – ZIZ, sodišče odloča o oprostitvi položitve kupnine do višine zneska terjatve, ki bi kupcu, ki je edini upnik, pripadala po sklepu o poplačilu, s posebnim sklepom. Glede na umeščenost te določbe v zakon je jasno, da sodišče o predlogu kupca odloča po domiku (189. in 190. člen ZIZ), a pred izročitvijo nepremičnine kupcu (192. člen ZIZ). Iz prvega odstavka 192. člena ZIZ namreč izhaja, da mora biti vprašanje obveznosti plačila kupnine pravnomočno razrešeno pred izdajo sklepa o izročitvi (sodišče izroči nepremičnino kupcu po pravnomočnosti sklepa o domiku in po položitvi kupnine). Smisel določbe drugega odstavka 191. člena ZIZ je v učinku oprostitve položitve kupnine, ki je enak učinku pobota upnikove oziroma kupčeve terjatve s kupnino (1). Ali mora kupec, ki je edini upnik, položiti kupnino ali ne, mora biti torej ob izdaji sklepa o izročitvi jasno. Temu ni bilo tako v tem postopku, zato je že iz tega razloga višje sodišče pritožbi dolžnika ugodilo in sklep v 3. in 4. točki izreka razveljavilo ter v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

8. Višje sodišče nadalje pritrjuje pritožbi v delu, v katerem navaja, da je sodišče prve stopnje prekršilo določbo drugega odstavka 191. člena ZIZ, ko je kupca oprostilo plačila kupnine v višini 18.575,48 EUR, kljub temu, da ni edini upnik. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje do tega, da je kupec edini upnik, prišlo z odločitvijo v 2. točki izpodbijanega sklepa, v kateri je ugotovilo zastaranje terjatve Republike Slovenije, zato je najprej izpodbijani sklep preizkusilo v tem delu in ugotovilo, da je odločitev v 2. točki napačna. O obstoju in usodi terjatve zastavnega upnika lahko sodišče odloča šele v fazi poplačila, kot to izhaja iz določb 196., 198., 207. in 208. člena ZIZ. Šele v sklepu o poplačilu sodišče odloči, ali se določena terjatev poplača ali ne, ker je zastarana ali je drugače ugasnila. Ker je bilo torej odločanje o terjatvi Republike Slovenije, ki ima, glede na stanje zemljiške knjige, prvi vrstni red poplačila, preuranjeno in je sodišče v tem delu storilo relativno bistveno kršitev zgoraj navedenih določb ZIZ, je višje sodišče v tem delu sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP), posledično pa je podana tudi kršitev določbe drugega odstavka 191. člena ZIZ, saj kupec ni edini upnik (2). V tem delu je višje sodišče izpodbijani sklep spremenilo (3. točka 365. člena ZPP) tako, da je kupčev predlog zavrnilo in mu naložilo rok, v katerem mora plačati preostanek kupnine, skladno z odredbo o prodaji. Dolžnik je v nadaljevanju v pritožbi sklep o izročitvi izpodbijal tudi iz razloga, ker meni, da je kupec tisti del kupnine, ki ga je bil dolžan plačati, plačal prepozno (smiselno zatrjuje kršitev določbe tretjega odstavka 191. člena ZIZ). Pritožba v tem delu ni utemeljena. Upnik je sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1641/2012 z dne 11. 6. 2012, s katerim je višje sodišče potrdilo sklep o domiku, prejel dne 13. 7. 2013, kot to izhaja iz vročilnice, pripete k redni št. 128, zato je kupnina, ki jo je plačal 25. 7. 2012 v znesku 23.091,18 EUR, plačana pravočasno. Rok za plačilo kupnine, ki je bil v odredbi o prodaji (redna št. 101) določen 15. dni po pravnomočnosti sklepa o domiku, začne teči šele takrat, ko je bila zavezana stranka (kupec) seznanjena s pravnomočnostjo sklepa o domiku. To pa je bilo šele s prejemom odločitve višjega sodišča o pritožbi zoper sklep o domiku.

9. Višje sodišče je tako izpodbijani sklep v 1. točki spremenilo, v 2. razveljavilo, v 3. in 4. pa razveljavilo in vrnilo zadevo v nov postopek. Glede upnikovih pritožbenih razlogov višje sodišče dodaja, da se bo moralo sodišče prve stopnje, kolikor bo v nadaljevanju postopka presodilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o izročitvi, opredeliti tudi do upnikove zahteve, da mora v izreku sklepa o izročitvi sodišče natančneje opredeliti nepremičnino, predvsem pa glede zahteve, da mora odločitev sodišča vsebovati tudi nalog dolžniku, da nepremičnino v določenem roku izprazni, in za odločitev navesti razloge. To velja tudi glede pritožbenih navedb v zvezi s spremembo dolžnika.

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ________________

(1) Primerjaj VS RS sklep II Ips 722/2003 z dne 24. 3. 2005. (2) Primerjaj VSC sklep Cp 321/2006 z dne 17. 8. 2005.