Jedro

Nasprotni udeleženec neutemeljeno vztraja, da bi sodišče po odločitvi VS RS II Ips 52/2015 s 5. 5. 2016 do izdaje delnega sklepa N 395/2016 s 14. 1. 2019 moralo izhajati iz vrednosti spora 163.079 EUR, po tem datumu pa iz vrednosti 93.188 EUR. Sodišče je namreč vse do sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1022/2019 s 5. 6. 2019 postopek (pa čeprav ločeno) vodilo glede celotnega zneska odškodnine v višini 256.267 EUR.

Ni mogoče pritrditi pritožniku, da predlagateljici ne pripada povračilo za stroške nadzorstvene pritožbe in rokovnega predloga. Predlagateljica je na zastoje v postopku večkrat opozarjala, zato so pritožbene trditve, da je sama odgovorna za dolgotrajnost postopka, nekorektne. Uporabe rednih in izrednih pravnih sredstev, ki sta jih v postopku vlagala oba udeleženca, ni mogoče šteti kot krivdno povzročenega zastoja v postopku.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se glasi: "1. Predlagateljici se odmerijo stroški nepravdnega postopka v višini 21.021,03 EUR.

2. Nasprotni udeleženec je dolžan predlagateljici ob upoštevanju že plačanega zneska 12.551,05 EUR na račun stroškov postopka povrniti še znesek 8.469,98 EUR, v roku 15 dni od prejema sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani N 673/2020 z 29. 11. 2021, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila." V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je nasprotni udeleženec predlagateljici v roku 15 dni dolžan povrniti stroške nepravdnega postopka v višini 21.021,03 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec, predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podrejeno pa njegovo spremembo. Zatrjuje, da je del stroškov v znesku 12.551,05 EUR že poravnal, o čemer je sodišče obvestil. Ker je del zahtevka v višini 163.079 EUR pripoznal z vlogo s 13. 2. 2017, se je postopek v nadaljevanju odvijal le v zvezi s spornim delom. Zato je sodišče o zadevi odločalo z dvema delnima sklepoma. Sodišče bi moralo od odločitve VS RS II Ips 52/2015 s 5. 5. 2016 o temelju zahtevka do izdaje delnega sklepa prvostopnega sodišča s 14. 1. 2019 upoštevati sporno vrednost predmeta v višini 163.079 EUR, po tem datumu pa vrednost 93.188 EUR. Na sporno vrednost ne more vplivati dejstvo, da je Višje sodišče v Ljubljani o obeh sklepih odločilo z enotno odločbo. Ob upoštevanju vrednosti 163.079 EUR nagrada po 12. členu ZOdvT znaša 1.093 EUR. Nasprotni udeleženec prereka priznane stroške za nadzorstveno pritožbo in rokovni predlog, ker so bile okoliščine, ki so vplivale na dolgotrajnost postopka, na strani predlagateljice. Odločitev o spornem delu še ni dokončna, saj je v zadevi vložil revizijo.

3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pri odmeri stroškov postopka pravilno uporabilo materialnopravne določbe, povzete v 3. in 4. točki sklepa. Nasprotni udeleženec neutemeljeno vztraja, da bi sodišče po odločitvi VS RS II Ips 52/2015 s 5. 5. 2016 do izdaje delnega sklepa N 395/2016 s 14. 1. 2019 moralo izhajati iz vrednosti spora 163.079 EUR, po tem datumu pa iz vrednosti 93.188 EUR. Sodišče je namreč vse do sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1022/2019 s 5. 6. 2019 postopek (pa čeprav ločeno) vodilo glede celotnega zneska odškodnine v višini 256.267 EUR. Nerazumljivo je pritožbeno stališče, da bi sodišče do izdaje sklepa s 14. 1. 2019 moralo kot vrednost spora upoštevati "nesporni" znesek odškodnine v višini 163.079 EUR, saj je v tistem obdobju postopek na prvi stopnji tekel tudi glede zneska 93.188 EUR. Za pritožbene postopke je sodišče pravilno upoštevalo vrednosti odškodnine, določene v sklepih, ki so bili napadeni s pritožbo.

6. Ni mogoče pritrditi pritožniku, da predlagateljici ne pripada povračilo za stroške nadzorstvene pritožbe in rokovnega predloga. Predlagateljica je na zastoje v postopku večkrat opozarjala, zato so pritožbene trditve, da je sama odgovorna za dolgotrajnost postopka, nekorektne. Uporabe rednih in izrednih pravnih sredstev, ki sta jih v postopku vlagala oba udeleženca, ni mogoče šteti kot krivdno povzročenega zastoja v postopku.

7. Sodišče o stroških postopka odloči v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim, saj so šele takrat izpolnjeni pogoji za njihovo odmero (četrti odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se smiselno uporablja na podlagi določila 42. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Ker je nasprotni udeleženec na račun stroškov postopka 2. 12. 2019 že nakazal znesek 12.551,05 EUR1, je v tem delu njegova obveznost plačila prenehala, na kar v pritožbi utemeljeno opozarja. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v tem delu spremenilo, tako da je ob upoštevanju izvedenega plačila nasprotnega udeleženca zavezalo le še k plačilu preostanka odmerjenih stroškov, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

8. Sodišče prve stopnje je stroške postopka pravilno odmerilo in so nasprotni pritožbeni razlogi neutemeljeni. Ker pa je nasprotni udeleženec del terjatve glede stroškov postopka že poravnal, je pritožbeno sodišče v tem delu njegovi pritožbi ugodilo in za že plačani del njegovo obveznost ustrezno zmanjšalo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 To dejstvo med udeležencema postopka ni sporno.